Na Inštitutu za oljkarstvo Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS) Koper ocenujejo, da imamo v Sloveniji zasajenih okoli pol milijona oljčnih dreves. "Skupno imamo v Sloveniji z oljkami zasajenih okoli 2.600 hektarjev kmetijskih površin, kar predstavlja 0,3 odstotka vseh kmetijskih površin. Večina oljčnikov je v slovenski Istri, okvirno 90 odstotkov. Deset odstotkov od skupno 2.600 hektarjev oljčnikov je območju Goriških Brd, na Vipavskem in na Krasu," odgovarja Maja Podgornik, znanstvena sodelavka in predstojnica Inštituta za oljkarstvo ZRS Koper.

Število dreves v posameznem oljčniku oziroma gostota sajenja je zelo odvisna od načina pridelave – ali gre za ekstenzivno, intenzivno ali superintenzivno – pa tudi od konfiguracije terena – ali gre za terase ali zasaditev v ravninskem svetu.

Maja Podgornik, znanstvena sodelavka in predstojnica Inštituta za oljkarstvo ZRS Koper

54 odstotkov je Istrske Belice

Med sortami prevladujeta Istrska Belica (54 odstotkov) in Leccino (23 odstotkov), ostale sorte, ki so pri nas bolj številno zasajene, so še Maurino, Črnica, Buga, Pendolino, Frantoio …

Letno slovenski oljkarji pridelajo od 2.000 do 6.000 ton oljk, iz katerih proizvedejo od 300 do 900 ton oljčnega olja. Ker oljke pridelujejo na okoli 3.500 kmetijskih gospodarstvih in ti vsi skupaj prispevajo v skupno pridelavo, je zelo težko napovedati, kakšna bo letina.

"Izhajajoč iz pogovorov z nekaterimi pridelovalci bo letina količinsko večja kot v lanskem letu, vendar naj pri tem poudarim, da je to zelo odvisno od posameznega oljčnika, zato je za končno oceno potrebno počakati na konec oljkarske sezone," pravi Podgornikova.

Ker so na območju pridelave oljk v Sloveniji razmere zelo heterogene (z vidika tal, mikroklime, sortne sestave in oskrbe z vodo – nekateri oljčnike namakajo), je težko ovrednotiti, katero območje je suša najbolj prizadela. "Na podlagi vodne bilance lahko sklepamo, da je slovenska Istra tisto območje, ki je najbolj izpostavljeno suši. Na tem območju smo beležili neprekinjen 60-dnevni vročinski val z visokimi temperaturami, izrazito in intenzivno izhlapevanje z izjemno redkimi občasnimi nalivi, ki niso pokrili potreb oljk po vodi za nemoteno rast in razvoj," razlaga predostojnica inštituta.

Meritve vsebnosti vode v tleh in vodnega potenciala so že v začetku julija pokazale, da oljke trpijo zaradi sušnega stresa. To se je nadaljevalo do te mere, da so pričeli konec avgusta in v začetku septembra v nekaterih oljčnikih plodovi odpadati.

Po navedbah Podgornikove bo letošnja suša pustila svoj pečat tudi v specifičnih lastnostih oljčnega olja. Zaradi hudega sušnega stresa, ki se je na mnogih lokacijah pridelave oljk letos pojavil že v času trdenja koščice, indukcije cvetnih brstov za prihodnje leto in razvoja plodov, bodo posledice letošnje suše vidne tudi v prihodnjem letu.

"Avgusta so v nekaterih oljčnikih opazili ovenele plodove. Ovelost in kasnejše odpadanje plodov zaradi sušnega in temperaturnega stresa se je med oljčniki zelo razlikovalo, saj sta le-ta močno odvisna od globine in tipa tal, nege ledine, lege, sorte, namakanja in mikroklime," so pri ZRS Koper in KGZS Nova Gorica zapisali v skupnem sporočilu za javnost.

Oljčna muha

Zaradi poletne vročine je oljčne muhe manj

Zaradi visokih poletnih temperatur je populacija oljčne muhe letos manjša kot lani. Kljub temu so se na določenih območjih pojavljali napadi. "Predvsem tam, kjer zaščita pred oljčno muho ni bila dovolj učinkovita in so ugodne razmere omogočale njen razvoj," izpostavlja Podgornikova.

Oljkarji pa v zadnjih letih v oljčnikih opažajo tudi prisotnost marmorirane smrdljivke, ki s sesanjem poškoduje plodove oljk. "Te poškodbe so vstopna mesta za napad drugih patogenov, kar povzroča dodatne težave pri pridelavi oljk."

Je pa težave letos oljkarjem povzročalo tudi pavje oko in siva oljkova pegavost. Pavje oko je gliva, ki povzroča poškodbe na listju. Ob močnem napadu listi odpadejo, v glavnem v spodnjem delu krošnje, tako da je obolelo drevo opazno že na daleč, pridelek pa je manjši tudi v prihodnjih letih. Tudi oljkova siva pegavost je glivična bolezen. Pri močnejši okužbi prav tako pride do slabše rodnosti v naslednjih letih. Še posebej so nanjo občutljive toskanske sorte oljk, kot sta Leccino in Pendolino, še navajajo ZRS Koper in KGZS Nova Gorica. 

Kaj bi lahko vplivalo na podražitev oljčnega olja?

Na vprašanje, ali obstajajo razlogi, zaradi katerih bi se oljčno olje v prihodnje še podražilo, Podgornikova odgovarja, da je pridelava oljčnega olja na tradicionalnih območjih zelo zahtevna. Gostota sajenja, konfiguracija terena in razdrobljenost oljčnih nasadov zahteva obsežno ročno delo, kar posledično povečuje stroške pridelave.

"Stroški pridelave so lahko višji tudi zaradi ekološkega in trajnostnega načina pridelave, ki daje prednost varovanju okolja pred maksimalnimi hektarskimi donosi," dodaja. Dodatne izzive istočano prinašajo klimatske spremembe, ki na eni strani zmanjšujejo količino pridelanih oljk v tradicionalnih mediteranskih državah, na drugi strani pa pridelavo oljk premikajo na območja izven Mediterana, "kjer vzpostavljajo nove super intenzivne nasade z visokimi hektarskimi donosi in izjemno nizkimi stroški pridelave. Vse to lahko znatno vpliva na cene oljčnega olja na mednarodnih in nacionalnih trgih".