Nobenega dvoma ni, da tobačni dim povzroča mutacije celic v pljučih, toda ali se te mutacije razvijejo v tumorje, je odvisno od tega, kako dobro lahko telo popravi DNK, kažejo rezultati nove študije. Gene, ki sodelujejo pri popravljanju DNK, je mogoče podedovati ali pridobiti, njihovo "utišanje" pa je bilo že v prejšnjih raziskavah povezano z razvojem tumorja.
KADIJO VSE ŽIVLJENJE, PA NE ZBOLIJO ZA RAKOM: Znanstveniki razkrili, zakaj
Svet
Znano je, da je kajenje glavni dejavnik tveganja za raka pljuč. A po drugi strani je znano tudi, da nekateri kadijo vse življenje, ne da bi kdaj zboleli za pljučnim rakom. Še več, nekje med 80 in 90 odstotkov ljudi, ki vse življenje pokadijo zavojček cigaret na dan, ne bo nikoli zbolelo za pljučnim rakom. Eden najpogostejših argumentov kadilcev, ki nočejo opustiti kajenja, zveni nekako takole: "Poznam več ljudi, ki so vse življenje kadili in niso imeli pljučnega raka."
Skrivnost je v celicah, ki obdajajo pljuča
V čem je skrivnost? Znanstveniki že dolgo domnevajo, da je odgovor v genetiki, vendar je to skrivnost razjasnila šele nova študija, objavljena v reviji Nature Genetics. V študiji je sodelovalo 14 ljudi, ki nikoli niso kadili, in 19 lahkih, zmernih in težkih kadilcev.
Po mnenju avtorjev raziskave je skrivnost v tem, da imajo nekateri ljudje celice z bolj aktivno genetiko za popravilo DNK, ki jih lahko zaščitijo pred rakom, tudi če veliko kadijo.
Znanstveniki sicer še vedno ne poznajo natančnega odgovora na vprašanje, kaj omogoča človekovemu telesu, da bolje popravi DNK.
"Zdaj želimo razviti nove teste, ki lahko merijo sposobnost nekoga za popravilo ali razstrupljanje DNK, kar bi lahko ponudilo nov način za oceno tveganja pljučnega raka," je povedal genetik Jan Vijg, eden od znanstvenikov, ki delajo na raziskavi.
Ti testi bi lahko ljudem in zdravnikom do neke mere pomagali oceniti posamezna tveganja kadilcev.