Po oceni Damijana Sloveniji po optimističnem scenariju, v katerem bi se kriza iztekla z majem in bi se junija vrnili na prejšnji trend rasti, grozi okoli šestodstotni padec bruto domačega proizvoda (BDP). Če bi bili priča podaljšani krizi do konca leta, torej da bi bilo okrevanje bistveno počasnejše, pa bi lahko bilo krčenje 14-odstotno, je ekonomist povedal v spletnem predavanju, ki ga je pripravila ljubljanska ekonomska fakulteta. Omenjene simulacije je sicer Damijan pripravil ob predpostavki, da vlada ne ukrepa. Ob ustreznem ukrepanju pa so lahko učinki precej manjši, je dodal.

Po Damjanovi oceni je za zmanjšanje gospodarske škode nujno "bliskovito, izdatno in učinkovito ukrepanje". Pomembna je tudi jasna komunikacija, da bo država vsem povrnila izpadle dohodke ter da nihče ne bo ostal pozabljen. Med glavnimi nujnimi ukrepi po oceni ekonomista sta t. i. helikopterski denar za podjetja ter za prebivalstvo. Podjetjem mora vlada v celoti kompenzirati izpad prodaje in pokriti plače tako zaposlenih v podjetjih kot samozaposlenih.

Nato pa se ekonomist zavzema za izredni transfer, ki bi ga prejeli vsi posamezniki v državi, da bi lahko po koncu krize več trošili. Prejemek 500 evrov na odraslega in 150 evrov na otroka bi državo stal okoli 800 milijonov evrov, je izračunal. Prav tako je predlagal šestmesečni moratorij oz. reprogramiranje posojil prizadetim podjetjem in posameznikom.

Med nadaljnjimi potrebnimi ukrepi je izpostavil neomejeno zagotovitev kreditov in garancij prizadetim podjetjem, uvedbo moratorijev na stečaje, ki bi jih sprožili upniki, povečanje blagovnih rezerv na raven, ki bi zadostovala za 10 mesecev, ter stimulacije za zaposlene, ki v tem obdobju delajo, ki pa bi morale biti neobdavčene. Med njegovimi predlogi je še povečevanje domače proizvodnje zaščitne opreme in pripomočkov za dihanje, vlada pa bi morala pripraviti povečan obseg sredstev za investicije in birokratske razbremenitve za čas po krizi.

Finančna sredstva za tovrstne ukrepe za Slovenijo niso težava, se je z oceno premierja Janeza Janše strinjal Damijan. Po njegovem se obseg minimalnih potrebnih sredstev giblje med 2,6 in slabih šest milijard evrov, pri čemer ima Slovenija že v proračunu okrog tri milijarde likvidnih sredstev. Ob tem se lahko zadolži na mednarodnih finančnih trgih po nizkih obrestnih merah. Ekonomist pričakuje, da bo država izdala za pet milijard evrov 10- in 20-letnih obveznic. Velik potencial za investiranje v državne obveznice obstaja tudi doma, saj imajo Slovenci v bankah naloženih 20 milijard evrov.

Nenazadnje pa je Evropska centralna banka (ECB) za odkup obveznic predvidela dodatnih 750 milijard evrov, na Slovenijo odpade okoli 2,5 milijarde evrov. "Najbolj zanimivo pri tem denarju je, da lahko Banka Slovenije na trgu odkupuje obveznice države in tega najbrž ne bo treba nikoli odplačati," je dejal Damijan. Banka Slovenije bi namreč na trgu lahko odkupila državne obveznice od finančnih vlagateljev. Tako bi obresti vračala v državni proračun prek svojega dobička. Ob zapadlosti teh obveznic pa jih država poplača z izdajo novih, je pojasnil. Zelo verjetno tudi je, da bo ECB v prihodnosti vse obveznice, ki jih je kupila prek svojega programa kvantitativnega sproščanja, konvertirala v obveznice brez dospetja, je dodal.

Ukrepanje vlade se bo poznalo tudi v obliki bistveno bolj zdravih javnih financ, je nadaljeval ekonomist. Trenutno je javni dolg pri okoli 67 odstotkih BDP. Če vlada ne bi ukrepala, bi se povečali izdatki proračuna v smislu plačevanja nadomestila za brezposelne, pomoči za socialno šibke, upadli bi prihodki iz naslova plačanih davkov in prispevkov podjetij, BDP pa bi upadel.

Javni dolg bi tako v primeru blažje krize ob neukrepanju porasel na 74 odstotkov, ob ukrepih pa na 71 odstotkov. V primeru globlje krize pa bi bila razlika še večja; Damijan govori o 86 odstotkih v primerjavi z 78 odstotki BDP. Večino ukrepov, ki jih je vlada zastavila v prvem korona paketu, je Damijan pozdravil. Kot populistična je medtem označil ukrepa solidarnostnega dodatka za upokojence in zmanjšanja plač za funkcionarje, kot diskriminacijo pa je ocenil načrte vlade, da samozaposlenim nameni le 70 odstotkov, okuženim kmetom pa 80 odstotkov minimalne plače.