Pred dnevi je ministrstvo za kulturo pripravilo osnutek novele zakona o medijih, ki se med drugim nanaša tudi na kvote predvajanja slovenske glasbe. Ker je slovenska glasba v novem členu definirana kot glasba, ki se izvaja v slovenskem jeziku, je to med glasbeniki poželo val nezadovoljstva, hkrati pa odprlo nešteto vprašanj.
Osnutek novele zakona o medijih uvaja novosti na področju predvajanja slovenske glasbe. V prvi vrsti dopolnjuje že obstoječo obveznost doseganja 20-odstotnega deleža slovenske glasbe, temu pa dodaja zahtevo, da mora v dnevnem oddajnem času med 6. in 22. uro vsakega radijskega ali televizijskega programa delež slovenske glasbe obsegati najmanj 20 odstotkov vse predvajane glasbe.
Zaplete pa se pri definicije slovenske glasbe, ki je po novem definirana kot vokalna glasba oziroma vokalno-instrumentalna glasba, ki je izvajana v slovenskem jeziku ter instrumentalna glasba slovenskega izvora. Tako iz kvot avtomatično izpadejo skladbe slovenskih izvajalcev, ki so zapete v tujem jeziku, denimo italijanščini ali angleščini. Take je nemalo glasbe izvajalcev z območja slovenske obale.
Stojijo za spremembami glasbeni lobiji?
Kevin Koradin, pevec skupine Tide, ki ima v svojem repertoarju kar nekaj pesmi v angleščini, poudarja, da ima vsaka medalja dve plati, čeprav bi bilo najbolje, da bi se glasba ocenjevala glede na kakovost. "Nisem proti temu, da se promovira glasba v slovenščini," pravi in dodaja, da je tudi večina komadov skupine Tide, ki so se najbolj vrteli na radijskih valovih in bili tudi med poslušalci najbolje sprejeti, v slovenščini.
A na drugi strani ga skrbi, da za spremembo zakona stojijo glasbeni lobiji, ki v glasbeni industriji že sicer vlečejo velike honorarje. "Ne bi me motilo, če ne bi sumil, da so v ozadju ljudje, ki jim ni v interesu, da bi slovenske skupine uspele tudi v tujini," pravi.
"Slovenska glasba je glasba tistih slovenskih glasbenikov, ki živijo in ustvarjajo v Sloveniji, ne glede na to, v katerem jeziku jo izvajajo oziroma na način, kako se izražajo," je za STA definicijo slovenske glasbe komentirala Tinkara Kovač, predsednica Sindikata glasbenikov Slovenije, ki zastopa poklicne glasbenike, ki niso v javnem sektorju, sicer pa glasbena ustvarjalka, ki svoje pesmi izvaja tako v slovenščini kot tudi v italijanščini in angleščini.
"To, da bomo Toxine odslej "tuj" band, me veseli, saj bomo padli pod preostalega 80 odstotkov časa, ki je namenjen tujim izvajalcem, posledično nas bodo končno začeli vrteti," se sprva pošali Samo Turk (na fotografiji drugi z leve), kitarist obalne zasedbe Toxine, ki svoje pesmi izvajajo v angleškem jeziku. "Sarkazem na stran, vedno znova sem začuden, kako malo razmišljajo tisti, ki sedijo v pisarnah na ministrstvih," nadaljuje in dodaja, da je nacionalistično posploševanje na vseh področjih treba kategorično zavrniti, da tak predlog pride s samega ministrstva, pa je po njegovem mnenju naravnost sramotno.
Kaj se ne bi raje pogovorili o kvoti reklam, ki nam zastrupljajo vsakdan! Pa da na nacionalnem radiu in televiziji reklam sploh ne bi bilo !!!
Slovenska glasba je glasba vseh slovenskih glasbenikov, tu je govora o glasbi v slovenskem jeziku, kar ni isto. Če želimo s kvotami zaščitit slovenske glasbenike, ni pomembno v katerem jeziku pojejo. Sicer pa, tisti, ki ustvarja dobro glasbo ne potrebuje kvot in SAZAS-a.
http://www.youtube.com/watch?v=TVZWfr00Nu0
Gore na Kortine biva ana lepa pupa.
Črne Duge láse jema jen je masa suha.
Trajnani, trajnana ...
Trajnani, trajnana ...
Pride, lepe pupić moj, žvelto grejo leta.
Tece vele h mene, ki na bon za zmeron lepa.
Daj me, pupa, roko sojo, zbedi dušo mojo.
Jes bin ti jo dala, vre udkar sen zate znala.
Trajnani, trajnana ...
Trajnani, trajnana ...
Pride, lepe pupić moj, žvelto grejo leta.
Tece vele h mene, ki na bon za zmeron lepa.
Torej, lokalni dialekti niso slovenščina? Ma pridte sem dol, da vas naučimo materinega jezika.