Ustavno sodišče je postopek za presojo ustavnosti novele zakona o dostopu do informacij javnega značaja na pobudo Banke Slovenije začelo lansko jesen. V začetku lanskega oktobra je izvajanje zakona v tem delu do svoje končne odločitve zadržalo, saj je presodilo, da bi občutljivi podatki postali brez omejitev dostopni najširšemu krogu ljudi.

Politika se je v luči čim večje transparentnosti zgodbe o sanaciji bank, za katero so porabili davkoplačevalski denar, odločila, da Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) z novelo zakona o dostopu do informacij javnega značaja naloži objavo podrobnejših informacij, povezane s slabimi posojili, ki so jih nanjo prenesle podržavljene banke. DUTB je te objavila sredi lanskega poletja.

Nato pa je z novimi spremembami in dopolnitvami zakona zahtevala še, da ne bodo javni le podatki o slabih posojilih, prenesenih na DUTB, ampak tudi o tistih slabih posojilih, ki so ostala v bilancah državnih bank. Novela je začela veljati julija lani, objave bi se morale zgoditi v treh mesecih. A sta presojo ustavnosti tega poleg Banke Slovenije zahtevali tudi NLB in NKBM.

Odločali bodo tudi o noveli zakona o bančništvu

Na dnevnem redu ustavnega sodišča so tudi nove pobude in zahteve za oceno ustavnosti novele zakona o bančništvu, ki je bila ena od podlag za razlastitev imetnikov podrejenih obveznic in delnic podržavljenih bank. Sodišče je lansko jesen odločilo, da se bo v postopku ustavne presoje tega zakona obrnilo na Sodišče EU v Luksemburgu. Do njegove odločitve je postopek za oceno ustavnosti prekinilo.

Konec januarja je med drugim zahtevo za oceno ustavnosti podalo Okrožno sodišče v Ljubljani. Tam so STA povedali, da so jo vložili, ker pri njih poteka pravdni postopek, v katerem tožeča stranka od banke terja razvezo pogodbe o nakupu oz. vpisu obveznic in povrnitev vložene kupnine z zamudnimi obrestmi, in bi morali pri odločanju uporabiti novelo zakona o bančništvu. Pred uporabo novele je tako sodišče zahtevalo presojo ustavnosti določb z vidika varstva zasebne lastnine, pravne in socialne države, pravice do udeležbe v postopku in prepovedi povratne veljave pravnih aktov.

Že lani je pobude in zahteve po oceni ustavnosti vložilo več pobudnikov, v vmesnem času so na ustavno sodišče prihajale nove. Sodišče se bo tako z novimi seznanilo in jih verjetno priključilo prejšnjim.