Vse od sprejema Splošne deklaracije človekovih pravic s strani Generalne skupščine Združenih narodov 10. decembra 1948, je ta pomembno oblikovala pravni in politični okvir človekovih pravic. Vendar pa se danes, v luči globalnih izzivov, zaupanje v vpliv in učinkovitost človekovih pravic zmanjšuje. Gostujoče predavanje ponuja priložnost za kritičen razmislek o vlogi in uveljavitvi človekovih pravic v kompleksnem in neenakem svetu iz antropološke perspektive.

Po začetni kritiki konvencionalnega razumevanja človekovih pravic in pregledu antropološkega skepticizma do pojma se predavanje poglobi v principe in metode etnografskega raziskovanja človekovih pravic. Predavanje obravnava preplet antropologije in človekovih pravic, ki se kaže v treh različnih pristopih. Prvi poudarja odgovornost antropologov, da s svojim strokovnim znanjem zagovarjajo pravice marginaliziranih skupin in skupnosti. Drugi obravnava človekove pravice kot etnografski predmet antropološkega raziskovanja. Tretji uvaja kritično antropologijo človekovih pravic, ki presega tradicionalne meje antropologije in vključuje spoznanja iz drugih akademskih disciplin in epistemologij.

V drugem delu se predavanje osredotoča na pravico do mirnega zbiranja in svobodo izražanja, pri čemer se opira na izsledke projekta 'Svoboda mnenja in izražanja skozi naracije izrednega stanja: antropološka študija slovenske (proti)demokratične zavesti med Epidemija Covid-19' (financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS) in 'Listina Evropske unije o temeljnih pravicah: an. Antropološka perspektiva' (Akcija Jean Monnet, ki jo financira Evropska komisija). Ta del obravnava čustvene razsežnosti družbenega aktivizma skozi izkušnje protivladnih kolesarskih protestnikov, ki so v dveh letih med pandemijo covida-19 organizirali 105 zaporednih petkovih protestov v različnih slovenskih mestih. Z analizo čustvenih pripovedi aktivistov predavanje osvetljuje, kako udeleženci civilne družbe obujajo, doživljajo in udejanjajo pravico do mirnega zbiranja in svobode izražanja. Poudarja, kako se čustva pojavljajo skozi osebne in kolektivne pripovedi, oblikujejo namensko vedenje in zagotavljajo kontekst za uveljavljanje teh temeljnih človekovih pravic.

Predavanje je organizirano v okviru projekta 'Listina Evropske unije o temeljnih pravicah: Antropološka perspektiva' (Jean Monnet modul) in projekta 'Svoboda izražanja skozi naracije izrednega stanja: antropološka študija slovenske (anti)demokratične zavesti med epidemijo Covid-19' (financirano s strani Javne agencije za znanstvenoraziskovalno dejavnost in inovacijsko Republike Slovenije).