"Bil je moj rojstni dan, omamili so me v restavraciji, potem so me štiri tedne omamljali in odpeljali v tujino," piše Duffy. Storilec, čigar imena ne razkriva, "je prikrito priznal, da me želi ubiti." Duffy nadaljuje: "Ni bilo varno oditi na policijo. Čutila sem, da če bi šlo kaj narobe, bi bila mrtva. V nevarnosti nisem mogla tvegati, da bi se pri preiskavi zgodile napake ali da bi bila ves čas v novicah. Resnično sem morala slediti svojim nagonom."

Uspelo ji je pobegniti, a je dolga leta živela v strahu. Na koncu je vendarle odšla na policijo. "Identiteto posiljevalca pozna samo policija in to je med mano in njimi." Duffy pravi, da je v nekem trenutku razmišljala, da bi spremenila svoje ime, pobegnila v tujino in se začela ukvarjati s cvetličarstvom. "Tako bi preteklost pustila za seboj, začela novo življenje, s katerim ne bi obremenjevala nikogar."

"Toliko časa je trajalo, da sem spregovorila, ker sem po tem, ko sem bila posiljena in zadržana v ujetništvu, pobegnila. V naslednjih treh letih sem se preselila petkrat, nikoli se nisem počutila varno pred posiljevalcem, tako dolgo sem bila na begu. Nato sem našla svojo peto hišo, ki ni bila tako zaprta kot ostale hiše in stanovanja, kjer sem tiho žalovala. Tukaj sem preživljala samotna leta, da bi našla stabilnost in si opomogla, nehala sem bežati in se seliti. Čutila sem, da me ne more najti v peti hiši, počutila sem se varno. Zdaj se počutim varno," piše pevka.

Svojo travmo je pevka prebrodila s pomočjo priznane terapevtke, vendar njenega imena ne razkriva. "Ne vem, kako sem imela takšno srečo, da sem jo našla. Brez nje morda ne bi prebrodila tega. Imela sem veliko tveganje za samomor. Ona me je spoznala, me videla kot osebo in me zelo nežno usmerjala."

Kot pravi, se zdaj čuti varno, zato tudi objavlja to pismo. "Posilstvo je kot živi umor, živ si, a mrtev. Vse, kar lahko rečem je, da je trajalo izjemno dolgo, včasih pa se mi je zdelo, da bo trajalo neskončno dolgo, preden mi bo uspelo sestaviti koščke sebe."

K razkritju svoje zgodbe jo je napeljala izolacija zaradi trenutne pandemije koronavirusa. "Žalovala sem, da me je to doletelo, vendar se je zgodilo in sprijaznila sem se," piše. Kar zadeva morebitno vrnitev k glasbi, je Duffy optimistična, vendar ne ponuja konkretnih načrtov. "To počnem, da bom osvobojena. Kaj bo sledilo, bomo še videli," še dodaja.