V okviru obiska, ki se bo začel z jutranjim delovnim posvetom v Tolminu, se bodo predsednik vlade ter ministri in ministrice srečali s predstavniki podjetij, zavodov, občin in drugih deležnikov v regiji. Obiski bodo tudi priložnost za izvedbo konkretnih pogovorov in podpise sporazumov. V Bovcu bodo tako podpisali pogodbo o izgradnji doma starejših občanov.

Premier Janez Janša se bo med drugim udeležil slovesnosti ob 50-letnici družbe Hidria v Spodnji Idriji. Notranji minister Aleš Hojs pa bo obiskal tudi območje ob Soči, kjer je prišlo do več utopitev, ter si ogledal delo mešanih slovensko-italijanskih policijskih obmejnih patrulj.

Severnoprimorska oz. goriška statistična regija pokriva 2325 kvadratnih kilometrov veliko območje, na katerem je 13 občin. Predvsem zaradi goratega in težko dostopnega terena v Zgornjem Posočju in na Idrijsko-Cerkljanskem je območje redko poseljeno. To je druga najredkeje poseljena slovenska regija, kjer živi le 51 prebivalcev na kvadratni kilometer (slovensko povprečje je 103,1 prebivalca na kvadratni kilometer).

V regiji je v začetku leta živelo 118.525 prebivalcev, njihovo število pa se letno zmanjšuje za 2,6 na 1000 prebivalcev (slovensko povprečje je zniževanje za 2,5 na 1000 prebivalcev letno). Prebivalstvo v regiji je poleg tega v povprečju drugo najstarejše med vsemi slovenskimi regijami, povprečna starost pa znaša 45,2 leta.

Kljub temu je število delovno aktivnih prebivalcev s 68,3 odstotka nekoliko višje od slovenskega povprečja (65,6 odstotka). Stopnja registrirane brezposelnosti v regiji od leta 2013 pada in je nižja kot v Sloveniji, trenutno znaša 3,1 odstotka. Povprečna plača je z 1151,9 evra nekoliko nižja od slovenskega povprečja (1208,65 evra).

Bruto domači proizvod (BDP) Goriške statistične regije je s 20.707 evri nižji od državnega povprečja (23.165 evra). Leta 2019 je v regiji delovalo 12.022 podjetij, kar predstavlja šest odstotkov vseh v Sloveniji (205.139). V regiji je bilo 6027 samozaposlenih prebivalcev.

Regijsko gospodarstvo se sicer tako kot na državni ravni v zadnjem obdobju ukvarja predvsem s težavami zaradi epidemije. Čeprav je regija pred začetkom epidemije beležila pozitivne gospodarske trende, ki so predvsem posledica rasti izvozno usmerjenih podjetij, gospodarski razvoj nekoliko stagnira.

Velike korake v gospodarskem razvoju so npr. naredili v Občini Ajdovščina, kjer zaradi številnih novogradenj v obrtno-podjetniških conah beležijo tudi prihode novih podjetij iz Slovenije in tudi tujine. Večje število podjetij pa pomeni tudi prihod novih delavcev in njihovih družin, potrebna so nova stanovanja, vrtci, šole, zdravstveni domovi in tudi ostala infrastruktura, ki mora slediti naraščanju prebivalstva.

Ajdovščina

Vipavska dolina je bila pred desetletji načrtovana kot slovenska žitnica, a je zdaj kmetijstvo v bolj klavrnem stanju. Redki kmetje, ki še vztrajajo pri obdelovanju kmetijskih površin, so odvisni od namakanja. Slednjega še vedno zagotavlja zadrževalnik Vogršček, ki ga trenutno prenavljajo zaradi številnih poškodb in dotrajanosti. Po zaključeni sanaciji naj bi poleg polj in sadovnjakov v spodnjem delu Vipavske doline namakal tudi tiste v zgornjem delu, saj načrtujejo gradnjo namakalnega sistema tudi za ta del doline, kjer ga doslej še ni bilo.

Nadaljnjega razvoja si v regiji želijo tudi na področju turizma. Pozitivne trende iz let 2018 in 2019 je zaustavila epidemija covida-19, vendar se predvsem ponudniki iz Goriških Brd in Zgornjega Posočja lahko letos pohvalijo z obiskom, ki je primerljiv, v Vipavski dolini pa celo večji od tistega pred začetkom epidemije. Nekoliko pogrešajo tuje turiste, predvsem tiste iz sosednje Italije, vse več obiskovalcev pa prihaja iz nemško govorečih dežel, Nizozemske in Francije.

Na Goriškem menijo, da bi lahko bilo turističnega obiska še več zaradi ugodnega podnebja, ki omogoča dobre pogoje tudi za razvoj športnega turizma. Ostaline prve svetovne vojne pa ponujajo možnosti za zgodovinski turizem, ki se je v Posočju okrepil ob stoletnici vojne in tamkajšnje soške fronte.

Za turistični in gospodarski razvoj nasploh je potrebna tudi dobra prometna infrastruktura. V občinah regije si želijo ponovne vzpostavitve tudi železniškega prometa (na odsekih po Vipavski dolini in delno v Posočju), kjer bi z vlaki poleg sedanjih turističnih voženj lahko opravljali tudi tovorni in potniški promet. Vendar bo predhodno potrebno nekaj večjih investicij v železniško infrastrukturo.

V prihajajočem obdobju se v regiji obetajo tudi evropski projekti. V tem in prihodnjih letih bo več pozornosti namenjene protipoplavnim ukrepom in ureditvi zelene infrastrukture v povodju Vipave ter gradnji kolesarskih poti.

V regiji so zadovoljni, da so se vendarle začeli uresničevati številni projekti za varstvo starejših občanov. V Vrtojbi se tako obeta dokončanje dolgo zaustavljene gradnje doma za starejše, nov dom starejših bodo gradili v Bovcu, gradijo tudi več dnevnih centrov za starejše.

Vlada je sicer regijo nazadnje obiskala leta 2017.