Kako se počutite v novi vlogi poslanca?

Občutki so mešani. Pričakoval sem nekaj, doživel sem nekaj povsem drugega ...

… kaj ste pričakovali, kaj pa doživeli?

Delo poslanca sem si predstavljal drugače, kot ga doživljam sedaj v parlamentu. Predvsem me je zmotilo to, da če komuniciraš z nekom iz druge stranke, si takoj označen kot nekdo, ki meša štrene. Moti me takšna togost sistema in pomanjkanje komunikacije. Če se pogovarjaš z nekom iz državnega zbora, ki ni iz tvoje stranke, to avtomatsko pomeni, da se nekaj dogovarjaš, sklepaš posle in kupčije, če pa greš z nekom na pijačo gre tu že za korupcijo.

V mislih imate najbrž tisto srečanje s poslancem Vogrinom ob limonadi.

Pa ravno gospod Vogrin ni bil eden od tistih glasov z opozicije, ki so zagotovili glas podpore pri imenovanju Zorana Jankoviča za mandatarja. Midva pa sva se spoznala čisto slučajno, ko sva kupovala obleke v Maxi marketu. Potem pa se je zgodila tista politična prevara...

Torej menite, da je šlo za prevaro volilcev s tem, ko Zoran Jankovič ni dobil možnosti za oblikovanje vlade?

Glede na dosedanjo prakso - vsekakor. Vedno je relativni zmagovalec sestavljal vlado. Tokrat pa temu ni bilo tako, nekdo je vodil pogajanja s figo žepu. Če pogledamo nazaj ... je ta pogajalec najprej zahteval neke vrste tehnično vlado, odklonil sodelovanje z Jankovičem, na koncu pa pristal na povsem politično vlado Janeza Janše.

Sedaj bi se rad nekoliko vrnil na lokalni nivo. Z izvolitvijo v državni zbor ste se morali odpovedati funkciji podžupana občine Piran. Ste kljub temu še vedno na tekočem z dogajanjem?

Seveda, nenazadnje sem še vedno občinski svetnik in še vedno imam pooblastila za kar pet projektov, ki jih še vedno vodim kot občinski koordinator. Najvčji so: projekt vodooskrbe Obale in Krasa, projekt ravnanja z odpadki, ki ga bomo umestili v občino Logatec in v katerega je združenih 16 občin. Tukaj pa je še projekt RDO (Regijska destinacijska organizacija) za skupno promocijo turističnih destinacij. Ta infrastruktura je bistvenega pomena.

Kakšen bo doprinos te infrastrukture?

Infrastruktura je nosilo vsega, celotnega gospodarskega razvoja, potemtakem tudi turizma, ki bi ga morali razvijati. Čeprav določenih stvari ne razumem. Sam si naprimer prizadevam za umestitev golfa v slovensko Istro. Imamo odlične pogoje, postali bi lahko golf destinacija in napolnili hotele tudi pozimi... a to očitno nikogar ne zanima.

No, če se navežem nazaj na lokalno oblast, pogrešate delo na občini? Vam je morda župan Peter Bossman kaj zameril, da ste zapustili njegovo ekipo?

Župan Bossman je zelo dober človek, zelo tenkočuten do svojega kraja. Z njim sem odlično sodeloval, ko sem opravljal funkcijo podžupana, to sodelovanje pa se nadaljuje. Kot sem povedal, določene projekte še vedno vodim, tudi vsak ponedeljek se ogasim na občini, kjer ga seznanim s potekom projektov.

Kako ocenjujeto Bossmanovo dosedanje delo. Slišati je veliko očitkov, da je bilo veliko obljub, storjenega pa, vsaj za enkrat, bolj malo ...

V prvem letu župan ne more izpeljati večjih projektov. Mislim, da se lahko prve ocene poda po dveh letih županovanja in pogleda kaj je bilo narejeno. Prehitro pa je sklepanje, da ni bilo narejeno nič. Že to, da se dokaj uspešno zaključuje investicija ureditve mestnega mandrača je nekaj. Zaradi slabega nadzora in slabe izvedbe se je projekt podražil za skoraj milijon evrov. Ampak končno bo realiziran. Vsak župan nekaj doprinese. Prejšnji je veliko gradil. Zgradil je promenado, garažno hišo, obnovil je Tartinijev trg. Bossman pa je veliko naredil že s svojo pojavo.

Kako to mislite?

Gospod Bossman je temnopolt, a kljub temu je bil izvoljen za župana. To je evropska in svetovna zanimivost. To je velik plus, Piran je sedaj opažen. Nikdar prej se o Piranu ni toliko govorilo. Gospod Bossman je “brand”, izvoljen pa je bil zato, ker je krasen človek in odličen zdravnik. Še več, prepričan sem, da je na volitvah zmagal zaradi sebe samega, ne pa zaradi Sebastjana Jeretiča. Slišati je bilo celo, da je Bossman produkt Jeretiča, a sam sem prepričan, da temu še zdaleč ni tako. Ljudje cenijo njega kot človeka in njegovo preteklo delo, zato je bil izvoljen. Ob tem pa je njegova izvolitev lep signal, da v naših krajih nismo rasistično naravnani.

Vse od vašega odhoda z občine še ni prišlo do neke formalne menjave. Župan ni imenoval drugega podžupana. Veliko pa je bilo slišati, da bi vas lahko nadomestil ravno kdo iz vaše liste Neodvisen.si?

Za zadeve, ki jih vodim in koordiniram na medobčinski ravni lahko mirne duše rečem, da sem nenadomestljiv. Projekt vodooskrbe Obale in Krasa je stal 17 let, projekt GOJUP ravnanja z odpadki je bil tek pred propadom, dokler nisem sam stvari primil v roke. Te stvari mi enostavno gredo od rok, to znanje sem si pridobil kot podjetnik. In zato me je župan Bossman pooblastil, da s projekti nadaljujem. Sicer pa sem nekatere naloge prepustil podžupanji Meiri Hot, direktorju občinske uprave Ljubiši Mihajloviču in županu samemu. V stranki smo se sicer pogovarjali kdo bi lahko zasedel mesto podžupana, v igri so bili Slavko Ivančič, ki je takoj zavrnil funkcijo, pa tudi Andreja Humar Fatorič in Zora Mužinič. Župan za enkrat še ni imenoval nikogar, kar pa ne pomeni, da se ne bo odločil povečati ekipo na občini v prihodnje.

Zakaj pa ste se g. Mišič vi odločili za vstop v politiko. Sprva na lokalni, nato pa tudi na državni ravni?

Vse od leta 2002 sem dobival ponudbe za nastop na državnozborskih volitvah, vendar se nekako nisem uspel odločiti. Na koncu pa je prigovarjanje prijateljev in lastno nezadovoljstvo privedlo do tega, da sem se odločil za nastop na lokalnih, nato pa tudi na državnozborskih volitvah. K drugi odločitvi je veliko pripomoglo tudi dejstvo, da se je za vstop na politični parket odločil Zoran Jankovič.

Slišati je bilo, da je bilo v igri tudi sodelovanje z Janševo SDS. A te navedbe držijo?

Kot sem povedal. Ponudb je bilo veliko. Vendar v daljšem časovnem obdobju. Pred zadnjimi volitvami pa ponudbe SDS-a nisem dobil. Sicer pa ... za koga bi se v teh težkih časih odločil poslovnež. Ekonomista in gospodarstvenika, ki ima za seboj številne rezultate, ali za obramboslovca?

Vsi Obalni poslanci ste iz stranke Pozitivna Slovenija. Kaj lahko tukajšnji prebivalci pričakujejo od vas?

Brez težave priznam, da sem bil velikokrat zelo kritičen do obalnih poslancev, ki niso naredili toliko, kot se je od njih pričakovalo. Edina izjema v tem pogledu je po mojem mnenju Breda Pečan, ki ima kaj pokazati. Menim, da je ekipa, ki zastopa Obalo v državnem zboru dobra. S Tino Komel in Lejlo Hercegovac pa se bomo trudili za to območje storiti kar bo v naših močeh, verjamem, da je v nas velik potencial, saj vsak obvlada določeno področje.

Kje se je zalomilo, da Zoran Jankovič ni postal mandatar, kje so se izgubili tisti obljubljeni glasovi?

Jankovič je imel zagotovoljenih 46 glasov v parlamentu, to pa zato, ker so ga nekateri poslanci iz takratne opozicije poklicali in mu napovedali podporo. Mnogi so vedeli, da če Jankovič ne dobi podpore, bo to pomenilo, da bo Janša mandatar. Nad tem niso bili vsi navdušeni.

Zakaj potem Jankovič ni dobil zadostne podpore v državnem zboru? Ali ti “prestopniki” niso glasovali zato, ker so se v poslanskih skupinah odločili, da ne bodo dvignili volilnih lističev?

Ne želim delati rekunstrukcije dogodkov tistega dne. Dejstvo je, da se je vsak pri sebi odločil. Tisti, ki pa nima poguma, da bi na glas povedal kaj je njegova odločitev, menim, da sploh ne sodi na mesto poslanca.

Ko je na začetku kazalo, da bo Jankoviču uspelo sestaviti koalicijo, se je veliko špekuliraro o kadrovski razdelitvi. Vaše ime pa se je povezovalo s katerim od ministrskih stolčkov v Jankovičevi koaliciji. Je bila res kakšna ponudba na mizi?

Zoran Jankovič ni ničesar nikomur obljubljal. Moje ime se je pojavilo zato, ker sem glede na izkušnje najbrž primeren profil tudi za ministrski stolček.

Kakorkoli že, Jankoviču nato ni uspelo sestaviti vlade, uspelo pa je Janši. Kako ocenjujete prve korake nove Janševe vlade?

Kot vsaka vlada stori, mora sedaj tudi Janševa zamenjati nekatere kadre, z nekaterimi menjavami se celo strinjam. To je naraven potek dogodkov, ko se ustoliči nova ekipa. Skrbi pa me, če pogledam Janšev prvi mandat v obdobju 2004-2008. Ta za slovensko Obalo ni bil dober, saj so mnoga odlična podjetja, kljub temu, da smo bili v obdobju “debelih krav”, spravili na kolena. Ne neposredno on, ampak ljudje, ki jim je zaupal. Upam, da bo tokrat imel več sreče pri kadrovanju ...

Slišati je že, da se pripravljajo menjave v Luki Koper, Intereuropi ...

Jaz upam, da je Janša razumel šolo iz prejšnjega mandata. Če bodo rezultati zaradi menjav boljši, nimam nič proti. Upam, da se ne bo kadrovalo po neki politični liniji. Saj ... kam bi sploh lahko uvrstili naprimer Gregorja Veselka, predsednika uprave Luke Koper. V katero opcijo?

Kako komentirate nezdružljivost poslanske in županske funkcije (tudi podžupanske)?

Z veseljem bi še naprej opravljal funkcijo podžupana, seveda nepoklicno. Sicer pa ta zakon, ki to prepoveduje ni slab. Če pogledam kaj pomeni delo poslanca in kaj vodenje ene občine kot je naprimer Piran, potem mi je jasno, da se obeh stvari hkrati ne da peljati. Razen, če ima župan odlično ekipo in prihaja na občino zgolj kontrolirat, če vse poteka po načrtih. Drugače pa je v primerih majhnih občin, kot je naprimer Desternik iz katere prihaja poslanec Franc Pukšič.

Kakšen odnos imate s koprskim županom in kakšnega z edinim Obalnim ministrom?

Z Borisom Popovičem sodlujem izredno dobro, imam odlične izkušnje. Nenazadnje si je ravno on želel, da bi jaz prevzel medobčinsko koordinacijo Obale in Krasa. Da sem jaz kandidiral na teh volitvah ima veliko “krivdo” ravno koprski župan. On je začel o tem razmišljat, večkrat sva se tudi sestala. Pričakoval sem, da bo ustanovil svojo stranko, ne pa, da se bo povezal z SDS-om, takrat o tem ni bilo govora. Pogovri so tekli v tej smeri, da bi se podprlo enega od potencialnih mandatarjev in, ker je Popovič v dobrih odnosih z Jankovičem sem bil prepričan, da se bosta ona dva povezala. Lahko bi nastala neka opcija županov mestnih občin ... a na koncu se je odločil drugače. Kljub temu pa še naprej sodelujeva in tako bo tudi v prihodnje.

(kratka tišina, nato nasmeh)

Glede Tomaža Gantarja pa je tako ... midva sva res imela neke spore, čeprav v bistvu že veliko časa prijateljujeva. Bojno sekiro pa sva zakopala že pred lokalnimi volitvami leta 2010. Sedaj je on postal minister, tudi sam sem glasoval zanj na parlamentarnem odboru za zdravje. Kot strokovnjak bo lahko na tem ministrstvu marsikaj naredil, seveda lahko računa tudi na mojo podporo.

In še zadnje vprašanje, nekoliko neformalno. Kdo je torej Gašpar Gašpar Mišič? Poznamo vas kot podjetnika, nepremičninarja, v zadnjem času tudi politika. Kaj pa počnete v prostem času?

No, tega je malo, lahko rečem, da sem pravi deloholik. Sicer rad tečem, igram golf, čeprav golf zahteva ure in ure, ki jih, še posebno v zadnjem času, nimam. Sem pa tudi tip človeka, ki mu to ustreza, saj enostavno ne znam počivat. Tudi, ko se odpravim na počitnice moram tam ves čas nekaj početi, čas moram preživljati aktivno. Kdo ve, morda pa se bom nekoliko “umiril”, ko se bom upokojil ...