Finančno ministrstvo je prvi predlog zakona o davku na nepremičnine predstavilo junija in ga v začetku septembra na osnovi prejetih predlogov nekoliko popravilo, usklajevanja pa so se nadaljevala tudi v preteklih dneh.

Vlada namerava predlog zakona poslati v obravnavo v DZ konec septembra skupaj s predlogom proračuna, dokončni predlog pa bo finančno ministrstvo predstavilo potem, ko bodo rešitve dokončno usklajene.

Za stanovanjske nepremičnine uporaba dveh davčnih stopnj

Kot je razvidno iz novih popravkov, danes objavljenih na spletnih straneh Skupnosti občin Slovenije, se kot neke vrste socialni korektiv predlaga, da se za stanovanjske nepremičnine uporabita dve davčni stopnji, in sicer bi bila stanovanja v vrednosti do pol milijona evrov obdavčena z 0,15 odstotka, dražja pa z 0,50 odstotka.

Potem ko so sakralne objekte, za katere bi moral po junijskem predlogu veljati 0,50-odstotni davek, iz zakona izvzeli, se zdaj tudi zanje predvideva obveznost plačila davka. Ta bi znašal 0,10 odstotka, prav tolikšna obdavčitev pa je po novem predvidena tudi za kulturne spomenike.

Kmetje se davku ne bodo mogli izogniti

Čeprav kmetje davku na kmetijska in gozdna zemljišča nasprotujejo, pa se mu očitno ne bodo mogli izogniti. Ta zemljišča ostajajo obdavčena tudi po novem predlogu, vendar stopnja davka še ni določena. Zadnji predlog je za kmetijska zemljišča predvideval davek v višini 0,25 odstotka, za gozdna zemljišča pa 0,15 odstotka.

V skladu z napovedmi vlade pa je v novi osnutek zakona že vključen tudi davek na črne gradnje, za katere je bila izdana pravnomočna odločba. Za tovrstne objekte so predvidene stopnje davka v višini: 0,80 odstotka za stanovanjsko rabo, 1,20 odstotka za poslovno in industrijsko rabo ter 0,75 odstotka za drugo rabo.

Ob tem na ministrstvu ugotavljajo, da bo mogoče obdavčiti le stavbe, ki že izpolnjujejo pogoje za evidentiranje, so torej primerne za uporabo. A v primeru, da bodo odkrite šele v inšpekcijskem postopku in naknadno vpisane v register nepremičnin, bo mogoče davek odmeriti tudi za nazaj.

Nabor nepremičnin, za katere davka ne bo treba plačati, je zelo ozek. Gre predvsem za mednarodna predstavništva, javno dobro in varovalne gozdove.

Dohodki od davka se bodo razdelili med državo in občino

Davek na nepremičnine bo s 1. januarjem 2014 nadomestil davek od premoženja, nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč in pristojbino za vzdrževanje gozdih cest. Vse tri dajatve so danes v celoti prihodek občin, ki o njihovi višini tudi samostojno odločajo.

Po predlogu zakona se bodo prihodki od davka na nepremičnine v enakovrednem deležu razdelili med državo in občine, pri čemer bodo imele slednje možnost, da svoj del posamezne stopnje davka povečajo ali zmanjšajo za 50 odstotkov, vendar šele z letom 2015. Če tega ne bodo storile, se bodo 60 občinam prihodki iz obdavčitve nepremičnin zmanjšali.

Osnova za odmero davka na nepremičnine bo posplošena tržna vrednost nepremičnine, ki je razvidna iz registra nepremičnin, za katerega je pristojna Geodetska uprava RS. Zavezanci za davek bodo praviloma lastniki, fizične ali pravne osebe. Odločbe lahko pričakujejo vsako leto do 31. maja.

Osnutek zakona še določa, da bodo lastniki zemljišč v začetku leta 2014 predvidoma prejeli obvestilo geodetske uprave o novem izračunu vrednosti njihovih nepremičnin.