V sporočilu za javnost so izpostavili, da je v začetku oktobra ministrstvo za kmetijstvo in okolje predstavilo izhodišča za sistemski zakon o agrarnih skupnostih. Po predlogu ministrstva naj bi bila vloga agrarnih skupnosti trajno zagotavljanje boljšega gospodarjenja s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči, skupno uresničevanje interesov in povezovanje prebivalcev na podeželju ter ohranjanje poseljenosti podeželja in običajev na podeželju.

Predstavljena izhodišča pa med drugim določajo, da agrarne skupnosti nimajo pravne subjektivitete, imajo prepoved pridobitnih dejavnosti ter omejeno razpolaganje z ustvarjenim prihodkom. Obenem izhodišča določajo vlaganje v razvoj agrarnih skupnosti (gozdne ceste, ureditev planin, vlake, infrastruktura) ter omejitev izplačil članom, največ v višini 500 evrov letno.

"Agrarne skupnosti torej niso izenačene z ostalimi subjekti v kmetijstvu in gozdarstvu, že zaradi znanih in večkrat omejenih slabših naravnih možnosti gospodarjenja težko ustvarijo omembe vreden prihodek in če bi jim uspelo, ga niti ne smejo deliti v celoti," poudarjajo v združenju in dodajajo, da pa so po predlogu zakona o davku na nepremičnine enako kot pridobitne dejavnosti zavezane enakemu plačilu davka od nepremičnin.

V združenju so prepričani, da bo tak pritisk na agrarne skupnosti in njihove člane zelo verjetno povzročil osip članstva ter nezanimanje za delovanje agrarnih skupnosti. Zato zahtevajo, da jih vlada izvzame iz takega načina obdavčitve, ki enači agrarne skupnosti z ostalimi subjekti v kmetijstvu in gozdarstvu.

Vztrajajo pri predlogu, naj bodo agrarne skupnosti obdavčene na podlagi ostanka prihodka (po odbitku stroškov vlaganja v infrastrukturo), ki gre v razdelitev članom. "Vse drugo je brezobzirno, nerazumevajoče, globoko krivično in morda z nekimi tihimi razlogi v ozadju," so še zapisali v združenju.