Po poročanju Dnevnika so banke v petek Cimosu sicer podaljšale moratorij na odplačilo posojil do konca maja.

Nova uprava, na čelu katere je prejšnji teden začasno, za dobo treh mesecev, stopil Jerko Bartolić, ki je na tem mestu zamenjal dolgoletnega predsednika uprave Franca Krašovca, naj bi se po Dnevnikovih navedbah prestrukturiranja družbe lotila tako, da bo zaprla nekatere proizvodne lokacije po državah nekdanje Jugoslavije oz. jih združevala, medtem ko v Sloveniji večja odpuščanja menda niso predvidena.

Cimos skupno zaposluje okoli 7000 delavcev, od tega okoli 3000 v Sloveniji. Poleg nosilnega avtomobilskega stebra, ki predstavlja več kot 80 odstotkov prodaje, Skupina Cimos premore še energetski steber, ki so ga doslej neuspešno poskušali prodati, steber strojegradnje in orodjarstva ter steber kmetijske opreme.

Predsednica vlade Alenka Bratušek je pred dnevi v pogovoru za Radio Slovenija poudarila, da bi reševanje Cimosa lahko bil "vzorčen primer, kako bi lahko država skupaj z bankami zastavila prave korake".

Dokapitalizacija Cimosa decembra lani ni uspela, saj je bilo vplačanih le 200.000 od potrebnih štirih milijonov delnic. Prejšnja vlada je v t.i. mini rebalansu letošnjega proračuna v povečani znesek posojil države nato vključila tudi 20 milijonov evrov za morebitno dokapitalizacijo Cimosa.

Sorodne vsebine:

Franc Krašovec odstopil z mesta predsednika uprave

Banke Cimosu reprogramirale posojila

Krašovec: "Človek je narejen, da uživa"