Na čem temelji šola Gracie Barra in za kakšno borilno veščino gre pri brazilskem jiu-jitsu?

Vse Gracie Barra šole povezuje slogan "Train like a team, fight like a family". Kar bi v prevodu pomenilo "Treniraj kot ekipa in bori se kot družina". Ta slogan ni zgolj fraza, temveč način življenja, ki spodbuja sodelovanje, prijateljstvo in nenehno napredovanje. Cilj Gracie Barra šol je v bistvu gojiti ekipni duh na najvišjem možnem nivoju in za vsakega našega člana poskrbeti, kot da je del družine.

Za kakšno veščino pravzaprav gre? Tako kot večina borilnih veščin je tudi brazilski jiu-jitsu nastal kot neka potreba po samoobrambi. Sprva se je razvijal kot nekakšen odgovor, reakcija na druge borilne veščine. Veliko je namreč tehnik, recimo kot je jiu-jitsu za MMA boks, kickbox, judo ... katerih cilj je, da nasprotnika spraviš na tla in ga onemogočiš, ker iz ležečega položaja ne more boksati, brcati in podobno. Pri brazilskem jiu-jitsu je tehnika usmerjena v obvladovanje nasprotnika, tudi če si sam v podrejenem ležečem položaju, recimo na hrbtu in je nasprotnik močnejši in težji od tebe. Zato je sčasoma postal ena najpomembnejših disciplin v borbah mešanih borilnih veščin in v modernejšem obdobju se je razvil v samostojno kompleksno športno disciplino, ki združuje fizično pripravljenost, mentalno moč in globoko razumevanje človeškega telesa. Danes je priznana športna disciplina z jasnimi pravili in številnimi tekmovalnimi možnostmi.

Kdaj in kako ste se vi vključili v šolo Gracie Barra in treniranjem jiu-jitsa? Ste se s kakšnimi borilnimi športi ukvarjali mogoče že tudi pred tem? In kakšna je bila vaša pot do danes?

V športu sem se že od nekdaj počutil dobro. Sprva sem ves svoj prosti čas namenil aktivnemu igranju košarke. Borilne veščine sem začel trenirati pri 14. letih, vendar le kot dodatno športno panogo za potrebe košarke. Treniral sem rokoborbo, judo, boks in se v kasnejšem obdobju, tik pred koncem igranja košarke, začel spoznavati z brazilskim jiu-jitsom. Tako sem se leta 2010, ko sem košarko opustil, odločil za šolo brazilskega jiu-jitsa Gracie Barra. Ne vem točno, kaj je botrovalo moji odločitvi. Verjetno so me občasna srečanja s to disciplino prepričala, hkrati pa sem iskal kar se da dinamičen šport z globljim ozadjem. Moj učitelj, trener in mentor profesor Carlos Maia se je ravno takrat odločil in se iz Ria de Janeira preselil v Ljubljano, odprl Gracie Barra šolo in veščine te izredno zanimive borilne discipline začel širiti tudi v naši regiji. Leto dni kasneje 2011 sem odprl telovadnico v Sv. Antonu, ki je postala podružnica ljubljanske Gracie Barra šole. Tako smo trenirali vse do lani, ko smo se odločili, da bomo naredili korak naprej. Ustanovili smo samostojno filialo Gracie Barra Koper-Capodistria s sedežem na Serminu.

Damir Mikelič

Koprska šola Gracie Barra deluje dobro leto. Kako je prišlo do ustanovitve in koliko članov ima danes?

Trinajst let smo bili podružnica ljubljanske Gracie Barra šole s sedežem v Sv. Antonu. V tem času se je razvilo kar nekaj kadra, sposobnega za delo učitelja, zato smo se odločili preseliti brazilski jiu-jitsu bližje Kopru in omogočiti našim članom, da se izurijo v inštruktorje in učitelje. Trenutno imamo okoli 60 članov. Število se namreč spreminja, ker novi člani še vedno prihajajo. Vpis v našo šolo je namreč možen skozi vse leto, ne glede na to, na kateri stopnji treningov smo trenutno. Treningi pri Gracie Barra so strukturirani v 16 sklopov. Vsakemu sklopu je namenjen en teden in ko se zvrsti 16 tednov, začnemo spet od začetka. Tako je zagotovljeno utrjevanje, ponavljanje osvojenih tehnik in pri višjih stopnjah različne vrste nadgradenj. Zato za nikogar ni problem, če se v skupino priključi kasneje, saj bo v vsakem primeru deležen tudi prve tehnike, ko pride spet na vrsto tehnika prvega tedna.

Kdo se najpogosteje odloča za tovrstno borilno veščino, ki deluje v okviru vaše šole Gracie Barra?

Različno. Skupni imenovalec vseh naših članov in članic je gotovo ta, da jim ni dovolj samo trening, ampak imajo potrebo po učenju. V Ameriki zelo radi rečejo, da je brazilski jiu-jitsu "Lifelong university". Torej nikoli se ne nehaš učiti, kar je za naše člane eden od glavnih razlogov, da so se odločili za to disciplino. Ne le potiti, želijo se učiti, kar pa je danes pomembno na vseh življenjskih področjih, ali ne? Sicer pa so to ljudje, ki želijo skrbeti tako za svoje mentalno kot tudi fizično zdravje. Poškodb pri tej disciplini na treningu praktično ni, zato se zanjo odločajo tudi ne več tako mladi posamezniki in se v naši telovadnici na tatamiju dogajajo prava tako imenovana medgeneracijska srečanja.

Komu vse priporočate, da se ukvarja s to borilno veščino in kakšne prednosti prinaša posamezniku oz. kaj spodbuja pri njem?

Mislim, da je trening brazilskega jiu-jitsa primeren za vsakega, ne glede na fizično pripravljenost, ne glede na starost in spol. Prednosti, ki jih naši treningi prinašajo, so gotovo boljše psihofizično stanje posameznika, izreden nabor gibalnih vzorcev, učenje strategije in hitrejše in lažje sprejemanje odločitev predvsem v specifičnih in stresnih situacijah, premagovanje tesnobe, utesnjenosti, depresije ... Vsakemu, ki trenira brazilski jiu-jitsu, se zelo poveča empatija do sočloveka, poveča se spoznavanje lastnega telesa, svojih sposobnosti in seveda tudi zaradi konstantnega kontakta spoznavanje svojega trening partnerja, njegovo sposobnost, odzivnost. Našteval bi lahko še dolgo, vendar je najbolje disciplino spoznati od blizu, potem pa vsak v njej najde tiste odgovore in spoznanja, ki so zanj v danem trenutku najpomembnejši.

Kakšna je razlika med jiu-jitsem in ostalimi borilnimi športi?

Razlika je v tem, da je v brazilskem jiu-jitsu prisoten konstanten kontakt. Zelo velika razlika je recimo ta, da kljub temu da si s hrbtom na tleh in navzven položaj izgleda brezizhoden, si še vedno lahko napadalec in nisi v podrejenem položaju, kot je to običajno pri drugih borilnih veščinah. V tekmovalnem športu je brazilski jiu-jitsu namreč edina borilna veščina, kjer se boriš oz. tekmuješ tudi izven svoje težnostne kategorije, kar bi pomenilo, da se nekdo iz peresno lahke kategorije bori proti nekomu iz super težke kategorije. O zmagi odloča tehnika, znanje, nikakor pa teža. Zato pri nas treningov ne ločujemo po spolu, saj se dekleta uspešno borijo proti fantom. Lansko leto smo sicer organizirali tudi ločeno žensko skupino, kar sicer v šolah Gracie Barra ni uveljavljena praksa, letos pa je zaradi organizacijskih razlogov nismo. Morda naslednje leto spet.

Na čem temeljijo treningi in kako potekajo?

Tehnike po Gracie Barra so razdeljene v 16 celot. Vsaki celoti je namenjen en teden treningov. Po 16 enoti treninge nadaljujemo spet od prvega tedna dalje. Absolutni poudarek je na osnovah. Slednje so temelj, ki potem omogoča nadgradnjo. Člani z višjimi stopnjami znanja se zelo pogosto udeležujejo treningov prve stopnje, zato da obnovijo temeljna znanja, brez katerih je napredovanje oteženo. Sicer pa naj poudarim, na prvem mestu je pridobivanje znanja, na drugem mestu je izboljšanje psihofizičnih in motoričnih sposobnosti. Vsak trening začnemo s skupnim ogrevanjem, ki je pri Gracie Barra točno določeno in teče zaradi tega gladko, saj člani že vedo, kaj sledi v nizu ogrevalnih vaj. Sledi učenje tehnik z demonstracijo, ponavljanje tehnik, specifični sparing, kar bi pomenilo, borba iz položaja tehnike, katero smo ravnokar delali in na koncu sparingi oz. borbe za tiste, ki si to želijo. Tisti, ki ne čutijo potrebe po borbi, nadaljujejo s ponavljanjem tehnik in zaključijo trening z raztegovalnimi vajami in vajami za umirjanje.

Kdaj posameznik pri treniranju jiu-jitsa napreduje na naslednjo stopnjo in koliko jih je pri tem borilnem športu?

V brazilskem jiu-jitsu imamo pet otroških pasov oziroma stopenj in pet odraslih pasov, ki se kot v nekaterih drugih borilnih športih ločujejo po barvi. Pri otrocih imamo bel, siv, rumen, oranžen in zelen pas. Če otrok nadaljuje, pri dopolnjenih 16. letih prejme prvi odrasli pas in trenira v skupini odraslih. Pri odraslih si pasovi sledijo po barvi od belega preko modrega, vijoličastega, rjavega do črnega mojstrskega pasu. Vsaka stopnja ima štiri podstopnje, ki so označene kot črtice na pasovih, tako imenovani stripei. Gracie Barra šole se držimo enotnega učnega programa. Ko posameznik zaključi obdobje določenega učnega programa, s tem, da je bila njegova prisotnost zadostna, napreduje na naslednjo podstopnjo ali stopnjo. Pogoj je razumevanje in pravilna izvedba ter ustrezna uporaba tehnik učnega programa. Pri otrocih je ključnega pomena redna prisotnost na treningih, le tako je zagotovljena konstantnost in kontinuiranost, ki sta pogoj za uspeh ne le v športu, ampak na kateremkoli področju v življenju. Pri odraslih je pri nekem povprečnem rekreativnem obiskovanju treningov, recimo 2- do 3-krat na teden, beli pas eno leto, moder pas leto do dve leti, vijola pas leto in pol do tri leta, rjavi pas pa dve do tri leta.

Nekateri vaši člani se udeležujejo tudi tekmovanj. Ali lahko poveste nekaj o tem, vaših dosedanjih uspehih in po kakšnem sistemu poteka tekmovanje?

Za Gracie Barra šolo je značilno, da se v tekmovanje nikogar ne sili. Spodbujamo in pomagamo pa vsem tistim članom, ki se za tekmovanje odločijo sami. No, in pri nas se je nekaj navdušenih članov, tako iz odraslih kot iz otroških skupin, odločilo, da svoje znanje preizkusijo tudi v mednarodnem tekmovalnem prostoru. Sistem tekmovanj je organiziran tako, da tekmovalce razdelijo v skupine po stopnji znanja, torej pasovih in po teži. Tehtanje poteka pred začetkom tekmovanja, tako kot je to običajno tudi pri drugih podobnih športnih disciplinah. Kot sem že povedal, se brazilski jiu-jitsu od ostalih borilnih disciplin razlikuje po temu, da omogoča tekmovanje v absolutni kategoriji, kar pomeni, da tekmuješ izven lastne težnostne kategorije. Bistvenega pomena je namreč obvladovanje tehnike, s katero lahko lažji tekmovalec premaga težjega tekmeca. Od kar obstaja brazilski jiu-jitsu Gracie Barra na Obali, torej zadnjih 15 let, se lahko pohvalimo s tem, da so se naši člani z vseh tekmovanj vrnili z medaljami, na kar smo zelo ponosni. Motivacija je zato od tekmovanja do tekmovanja višja, kar je nam, ki v vlogi trenerjev spremljamo njihov razvoj, v veliko veselje.