Vodilo poletne šole je spodbujanje večjezičnega in večkulturnega mišljenja na tradicionalno kulturno in jezikovno mešanem območju. Cilj je, da udeleženci razmišljajo in živijo v izbranem ciljnem jeziku oziroma kar večjezičnosti, saj večina študentov govori več jezikov, s čimer se odpravljajo tudi strahovi študentov, ali znajo neko prepričanje izraziti v tujem jeziku, je povedala lektorica za slovenski jezik na Univerzi v Celovcu Tatjana Vučajnk.

Program Poletne šole Bovec je že tradicionalno razdeljen na dopoldanski del, ko potekajo tečaji tujih jezikov, in popoldanski del, ko se udeleženci srečajo na delavnicah, predavanjih, filmskih ter literarnih večerih, ali pa se odpravijo na ekskurzijo v okolico Bovca.

Namen popoldanskega programa je spoznavanje širšega prostora, kjer poteka poletna šola. Udeležencem posredujejo še zgodovinska, geografska, literarna in druga dejstva o tem območju, je dodala.

Na voljo so tečaji v slovenščini, furlanščini, nemščini, italijanščini in hrvaščini. Študenti prihajajo iz različnih študijskih smeri, največ jezikov in prevajalstva, poleg teh pa tudi drugih, letos denimo geografije, zgodovine in psihologije.

Šola ima vsako leto krovno temo, s katero se nato študentje na različne načine ukvarjajo, letos so to Čezmejni koncepti in prakse: Koncepti in prakse (ne)delovanja meja v humanistiki in družbi.

Poletno šolo organizira Univerza v Celovcu, nanjo pa se lahko prijavijo študenti še šestih univerz: iz Ljubljane, Osijeka, Reke, Trsta, Vidma in Univerze na Primorskem. Organizatorji s štipendijami poskrbijo, da gmotni položaj študentov ni ovira pri udeležbi na poletni šoli, je pa slednja odprta tudi za samoplačnike.

Poletno šolo je tudi letos podprla občina Bovec, ki je za jezikovne ure, predavanja in skupne delavnice odstopila prostore Stergulčeve hiše in osnovne šole.