Povprečna ocena dvanajstih meritev barometra politikov kaže, da je bil lani najbolj priljubljen predsednik republike Borut Pahor. Tik za njim se uvršča predsednik vlade Miro Cerar, ki je od junija do oktobra dobival izjemno visoke ocene, zadnja dva meseca minulega leta pa so mu anketiranci podeljevali precej nižje, zato je tudi končal na drugem mestu. Poraženka leta je nekdanja premierka in nesojena evropska komisarka Alenka Bratušek. Ko je vodila vlado, je zasedala visoko mesto na barometru politikov, nato se v obdobju komisarskega fiaska nanj ni uvrščala, decembra pa je končala na zadnjem mestu.

Visoko mesto sta zasedala Dejan Židan in Janez Potočnik. Med opozicijskimi poslanci je najbolje uvrščen Matej Tonin. Zadnje mesto na barometru sta vse leto praviloma zasedala Janez Janša in Zoran Janković - ta je dobil celo najnižjo oceno od vseh politikov, in sicer 1,90. Janša in Janković sta ves čas izpadala z lestvice, se naslednji mesec vračala nanjo in (kot da bi ju anketiranci hoteli kaznovati) znova izpadala z nje, ugotavlja Delo.

Med strankami SD in SDS

V raziskavah javnega mnenja o volilnih preferencah v letu 2014 so vrh krojile tri stranke. Prva dva meseca je bila vodilna SD, nato jo je na prvem mestu prehitela SDS, ki je bila na tem položaju tri mesece, od marca do maja. SDS se je na politični vrh vrnila decembra. V vmesnem obdobju, od junija do novembra, je vodila novoustanovljena stranka SMC, ki je tudi zmagala na predčasnih parlamentarnih volitvah.

Na desnosredinskem političnem spektru je bila precej stabilna SDS, ki je nekaj mesecev vztrajala na prvem mestu, vendar ji je kmalu po ustanovitvi primat prevzela SMC. NSi se je skozi leto držala bolj zadaj, a prav tako s stabilno podporo okoli pet odstotkov. Trenutno ne kaže, da bi lahko na desnici ogrozila vodilno vlogo SDS, ugotavlja časnik. Poleg SMC, ki je dosegla največjo rast, je mogoče med zmagovalce uvrstiti tudi Združeno levico, ki se je po uspehu na parlamentarnih volitvah na lestvici volilnih preferenc le še krepila in konec leta dosegla tretjo mesto. Leto 2014 je zaznamovalo tudi očitno okrepljeno nezaupanje v politike in politiko nasploh.

Delež ljudi, ki ne bi volili nobene stranke, se je z 10,7 odstotka v januarju povečal na 20,9 odstotka v decembru. Če k temu prištejemo še vse tiste, ki se volitev sploh ne bi udeležili ali ne vedo, koga bi volili, se približamo skoraj polovici volilnega telesa, ki v političnostrankarskem smislu ne želijo participirati, še ugotavlja Časnik.