Posebej napeto bo v Rimu, kjer na zmago upa populistično gibanje Pet Zvezd komika Beppeja Grilla. Kandidatka gibanja Virginia Raggi namreč velja za favoritinjo in bi lahko kot prva ženska prevzela vodenje italijanske prestolnice. V prvem krogu je zmagala z dobrimi 35 odstotki glasov, v drugem krogu pa se bo pomerila s kandidatom vladajoče Demokratske stranke (PD) Robertom Giachettijem, ki je v prvem krogi usvojil slabo četrtino glasov.

Gibanje Pet zvezd upa na zmago tudi v Torinu, čeprav njihova kandidatka, 31-letna podjetnica Chiara Appendino, ne velja za favoritko v boju z aktualnim županom Torina in nekdanjim pravosodnim ministrom Pierom Fassinom iz vrst PD premierja Mattea Renzija. Fassino, ki je že v prvem krogu volitev pričakoval več kot polovico glasov, se je na koncu moral zadovoljiti z 41 odstotki glasov, medtem ko je Appendinova presenetila s slabimi 31 odstotki glasov.

V Milanu težka odločitev

V Milanu medtem Renzi upa na zmago svojega kandidata Giuseppeja Sale, organizatorja nedavne svetovne razstave Expo 2015, ki tudi velja za favorita. Vendar mu je bil v prvem krogu tik za petami kandidat desnosredinske Naprej Italija Stefano Parisi. Če bo Sala doživel poraz, bo to boleč udarec za Renzija.

V Neaplju se največ podpore obeta aktualnemu županu, neodvisnemu Luigiju De Magistrisu, ki se bo pomeril z desnosredinskim Giovannijem Lettierijem. V Bologni bo medtem potekal dvoboj med aktualnim županom in Renzijevim zaveznikom Virginiom Merolo in desnosredinsko kandidatko Lucio Bergonzoni.

Kdo bo postal župan Trsta?

Zanimiv bo tudi drug krog volitev v Trstu. Aktualni levosredinski župan Roberto Cosolini iz vrst PD je v prvem krogu z 28,6 odstotka glasovi osvojil le drugo mesto. Z 41,2 odstotki glasov ga je namreč premagal Roberto Dipiazza, desnosredinski kandidat strank Naprej Italija in Severna liga, ki je v Trstu županoval že med letoma 2001 in 2011.

Lokalne volitve veljajo za preizkus podpore premierju Renziju. Poraz Renzijeve stranke v Rimu in drugih večjih mestih bi predstavljal zelo neprijetno dejstvo za italijanskega premierja in hkrati potrdilo, da premier, ki se sooča s krizo bančnega sistema, stagnacijo italijanskega gospodarstva in številnimi aferami, izgublja priljubljenost med volivci.

Poleg tega bo to okrepilo položaj opozicije pred pomembnim oktobrskim referendumom o ustavnih reformah. Ta bi lahko pomenil konec Renzijeve politične kariere, saj je v primeru zavrnitve napovedal svoj odstop.