Slovenija si danes v Bruslju v pogajanjih o reformi skupne ribiške politike, ki naj bi se zavlekla pozno v noč, prizadeva izboriti kompromis, ki bi že tako majhno slovensko ribištvozaščitil pred dodatnimi finančnimi bremeni. Ima dve zahtevi, povezani s pravilom iztovora celotnega ulova in prepovedjo zavržkov, ki je sicer temelj reforme.
Slovenija ima v pogajanjih dve zahtevi, je ob robu pogajanj povedal državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo in okolje Branko Ravnik, ki je slovenska stališča popoldne pojasnil tudi na tristranskem srečanju z Evropsko komisijo in irskim predsedstvom.
Prva zahteva je zamik začetka izvajanja pravila popolnega iztovora celotnega ulova oziroma prepovedi zavržkov v primeru malih pelagičnih rib v Sredozemlju, kot sta sardon in sardela, vsaj za eno leto, torej s predvidenega leta 2014 na leto 2015.
Druga je zvišanje praga količine zavržkov posamezne ribje vrste, do katerega pravila popolnega iztovora ni treba upoštevati, s predlaganih sedem na deset odstotkov.
Poleg tega je za Slovenijo pomembno, da začneta zaveza po iztovarjanju celotnega ulova in omenjena izjema, v bruseljskem žargonu imenovana izjema de minimis, veljati istočasno, je še pojasnil Ravnik.
Slovenija ima le 24 ton zavržkov na leto, medtem ko vse članice EU skupaj na leto zavržejo 1,5 milijona ton rib. V primerjavi z drugimi članicami unije gre tako pri slovenskih zavržkih za izjemno majhno količino, je pojasnil Ravnik.
Zahtevano skladiščenje in odstranjevanje tako majhne količine zavržkov bi po besedah državnega sekretarja za Slovenijo pomenilo velik strošek, sploh glede na dejstvo, da sta predelava in sežiganje sedaj možna le v Ljubljani.
Slovenija bo svoji zahtevi branila predvsem z argumentom majhnosti svojega ribištva. Naš celoten ulov je v zadnjih 20 letih padel s 6000 na 317 ton, v lanskem letu smo razrezali dve največji barki, je stanje ponazoril državni sekretar.
S tem je Slovenija po njegovih besedah prišla na takšen obseg ulova, da je mogoče govoriti le še o vzdrževanju tradicije in ne več o namenski funkciji slovenskega ribištva, tako da velikih ekonomskih učinkov in na drugi strani negativnih okoljskih vplivov ni.
"Zato menimo, da vsako nadaljnje zaostrovanje administrativnih ukrepov oziroma uvajanje dodatnih finančnih bremen, povezanih z reformo, pomeni velik pritisk na naše že tako majhno ribištvo," je poudaril Ravnik.
Podobne zahteve kot Slovenija ima še več držav, na primer Francija, Belgija, Italija, Španija, Portugalska in Malta. V taboru nasprotnic takšnemu popuščanju pa so Velika Britanija, Nemčija, Švedska, Nizozemska in Estonija.
Slovenija si želi, da bi bila reforma nocoj sprejeta in bo pri iskanju kompromisa konstruktivna, je povedal Ravnik. "Upam, da bo na koncu rezultat usklajevanj tak, da ne bo potrebno glasovanje proti," je sklenil.
Sorodne vsebine: