"Starši se odzovejo različno, kar je seveda potrebno razumeti. Na eni strani nekateri odločno zanikajo, da bi njihov otrok kaj takega lahko storil, drugi se odzovejo nasprotno. Vsekakor pa je vloga starša oz. zakonitega zastopnika izredno pomembna in bo vplivala na to, ali bo mladoletnik nadaljeval z izvrševanjem kaznivih dejanj. Pravilen odziv starša, ki naj si potrebi poišče strokovno pomoč, bo prispevala k temu, da bo mladoletnik izbral pravo pot," poudarjajo na Generalni policijski upravi (GPU).

Podatkov o grožnjah na šolah v policiji ne vodijo posebej. "Kar lahko potrdimo je, da smo v povezavi s tovrstnimi primeri prejeli več deset prijav za tovrstne grožnje," pojasnjujejo. 

Prijave so podali zaposleni v šolah, starši in otroci, bilo pa je tudi več anonimnih prijav. Vendar policija v nobenem primeru ni potrdila, da bi dejansko šlo za načrtovanje tovrstnih hudih dejanj na šolah.

Kot pravijo na GPU, po strelskih in podobnih napadih "lahko pride do telefonskih klicev, groženj ali objav na spletu o izvedbi ponovnega napada tudi pri nas". V začetku aprila letos, na primer, ko je v šoli na Finskem streljal 12-letnik, umrl je en otrok, dva sta bila ranjena. Ali ko je decembra lani na univerzi na Češkem 24-letnik ubil 14 ljudi, še 25 pa ranil.

"Navadno se izkaže, da gre za škodoželjne klice in objave, katerih namen je pogosto maščevanje, pritegnitev pozornosti in pogosto pri tem ne gre za resne grožnje, ki bi imele elemente kaznivega dejanja, za katerega se storilec preganja po uradni dolžnosti," pravijo na GPU. Seveda se policija resno odzove na vse take primere in jih preveri, saj je njen cilj zagotavljati varnost. "Policija vse tovrstne primere obravnava z vso resnostjo," še pravijo.

O kaznivem dejanju, ki ga stori mladoletnik, so obveščeni njegovi starši ali zakoniti zastopnik. V kolikor ima ta otrok starše, ki ga ogrožajo in ne delajo v njegovo korist, skrb prevzame Center za socialno delo (CSD) ali druga primerna oseba. Prav tako ima mladoletnik v postopku, ki ga zoper njega vodi policija, pravico do zagovornika.

V določenih primerih, ko je mladoletniku npr. odvzeta prostost, opravljena hišna preiskava ali osebna preiskava po odredbi sodišča, pa zagovornika mora imeti. "Zakon o kazenskem postopku na ta način zagotavlja, da so pravice mladoletniku zagotovljene, čeprav jih sam v popolnosti ne bo razumel, mu jih bodo zagotovili drugi," pravijo na GPU.

Mladoletnika na zaslišanje pozovejo preko njegovih staršev ali zakonitega zastopnika, ta je lahko prisoten tudi na zaslišanju, obvezno pa mora biti prisoten njegov zagovornik. Lahko je prisoten tudi pedagog ali druga strokovna oseba, odvisno od okoliščin. Zaslišanje je posneto z videokamero, glede na težo kaznivega dejanja. Pogovor vodi kriminalist, ki tudi sicer vodi primer. Je pa tako, da poleg kaznivega dejanja kriminalisti preiskujejo tudi druge okoliščine, v katerih je mladoletnik.