Ameriška podjetja pozdravljajo predlog zakona obeh glavnih strank, ki se imenuje "USA Freedom Act" in med drugim prepoveduje žetje milijonov telefonskih in drugih komunikacij s strani NSA ter uvaja nekaj več nadzora nad agencijo in posebnim sodiščem Fisa, ki agenciji potrjuje prisluškovalne naloge.

Omenjena podjetja še vedno želijo, da jim vlada dovoli objavo informacij o njihovem dosedanjem sodelovanju z NSA. Trdijo, da so informacije, ki so prišle v javnost preko nekdanjega analitika NSA Edwarda Snowdna zavajajoče. Zanikajo, da bi NSA kadarkoli dala dostop do svojih strežnikov, in trdijo, da so posredovala le podatke v skladu s sodnimi nalogi.

Pismo je objavljeno le dan potem, ko je prišla v javnost informacija, da je NSA brez nalogov kradla podatke med podatkovnimi centri podjetij, kot je Google, neposredno z optičnih kablov, ki jih povezujejo. NSA novico, objavljeno v Washington Postu s pomočjo Snowdna, zanika. Washington Post poroča, da je NSA skupaj z britansko agencijo GCHQ pobirala podatke v okviru programa imenovanega "MUSCULAR".

Pravica do zasebnosti temeljna človekova pravica

Nemčija in Brazilija, ki sta med žrtvami ameriških prisluškovanj, pa sta danes uresničili napoved in v proceduro vložili predlog resolucije za zaščito pravice do zasebnosti v skladu z Univerzalno deklaracijo o človekovih pravicah.

Predlog resolucije, vložen v odboru za človekove pravice ZN, potrjuje pravico do zasebnosti proti samovoljnim in nezakonitim posegom vanjo. Resolucija posebej poudarja, da to velja tudi za spletne komunikacije.

V primeru potrditve resolucije pravih posledic za NSA in druge obveščevalne agencije po svetu, ki sodelujejo z njo, ne bo. Vendar pa bo jasno potrjeno, da izgovori Američanov o tem, da je vohunjenje nekaj normalnega, kar delajo vsi po svetu, s stališča mednarodnega prava več ne držijo vode.