Ali znamo upravljati z intelektualno lastnino?

Koper

Včeraj se je v Kopru končal dvodnevni regionalni posvet o intelektualni lastnini na univerzah in v raziskovalnih ustanovah, ki sta ga pripravila Znanstveno-raziskovalno središče in Fakulteta za management, oba Univerza na Primorskem, v sodelovanju s Svetovno organizacijo za intelektualno lastnino (WIPO), ki deluje v okviru OZN kot specializirana agencija.

Udeležence posveta, katerega namen je bil pregledati stanje na področju upravljanja z intelektualno lastnino, izmenjati izkušnje med univerzami v jugovzhodni Evropi in na Balkanu ter dvigniti raven ozaveščenosti o pomembnosti tega področja na univerzah in v raziskovalnih ustanovah, so uvodoma pozdravili rektor Univerze na Primorskem dr. Dragan Marušič, predstavnica WIPO Silvija Trpkovska ter direktor Znanstveno-raziskovalnega središča dr. Rado Pišot in dekanja Fakultete za management dr. Anita Trnavčevič.

Dr. Marušič je opozoril, da je za raziskovalce izjemno pomembno objavljanje znanstvenih člankov, ob tem pa je izpostavil težave v zvezi z visokimi stroški za objavo člankov v znanstvenih revijah. Sodelujoče na konferenci je spodbudil, naj poskušajo najti rešitve, ki bi omogočale cenejše objavljanje člankov. Ob koncu je še izpostavil problem širše dostopnosti javnosti do znanja.

Predstavnica WIPO Silvija Trpkovska je povedala, da je namen posveta predvsem ugotoviti, kakšne so trenutne politike varovanja intelektualne lastnine na univerzah in v raziskovalnih institucijah na območju jugovzhodne Evrope in Balkana.

Dr. Anita Trnavčevič in dr. Pišot pa sta poudarila pomembnost varovanja intelektualne lastnine. Oblikujejo se merila za uspešno trženje in sodelovanje z gospodarskimi subjekti, pri vzpostavitvi tovrstnih politik na univerzah pomaga pa tudi WIPO.

Dr. Laurent Manderieux z Univerze Bocconi v Milanu je predstavil trenutne razvojne poti in smernice na področju zaščite in upravljanja intelektualne lastnine na univerzah. Dotaknil se je dileme med etičnimi in ekonomskimi vidiki glede zaščite in trženja intelektualne lastnine in orisal stanje sodelovanja med uradi za prenos tehnologij na evropski in svetovni ravni. Ob koncu je izpostavil še vprašanje odprtosti v znanosti, predvsem kar zadeva dostopnost znanja (objavljanje v digitalnem formatu) in vzpostavljanja digitalnih shramb znanja, ki odpirajo nove možnosti za širši in lažji, predvsem pa cenejši dostop do znanstvenih izsledkov in raziskav.

Dopoldanski del predavanj je zaključil dr. Klemen Grošelj z Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino (SIPO), ki je osvetlil dileme in izzive na področju priprave nacionalne strategije za intelektualno lastnino. Izpostavil je ekonomske in poslovne vidike uporabe intelektualne lastnine, problematiko avtorskih pravic, konsolidacijo nacionalnega zakonodajnega okvira s trenutno in prihodnjo evropsko zakonodajo, spodbujanje in potrebo po oblikovanju institucionalnih kompetenc na področju intelektualne lastnine. Predstavil je tudi nekatere prihodnje korake na področju priprave in sprejemanja nacionalne strategije in akcijskega načrta za intelektualno lastnino.

V popoldanskem delu je dr. Ivan Štefanić, direktor podjetja Tera Tehnopolis in profesor na Fakulteti za kmetijstvo v Osijeku podrobno predstavil temelje in razvoj podjetja Tera Technopolis, ki ponuja storitve za podporo raziskovalcem in podjetjem. Predstavil je tudi storitve mreže Enterprise Europe Network, največje evropske podjetniške podporne mreže za pomoč mikro, malim in srednje velikim podjetjem, ki podjetnikom in raziskovalcem ponuja možnost brezplačne komercializacije razvitih tehnologij, inovacij in znanj, iskanje poslovnih partnerjev za komercialno sodelovanje ter pomoč pri vključevanju v mednarodne oziroma evropske raziskovalno-razvojne projekte.

Borut Lekše, vodja pravne službe v podjetju KRKA, d. d., je predstavil perspektive varovanja pravic intelektualne lastnine v tem farmacevtskem podjetju. Poudaril je pomembnost poznavanja polja dela, na katerem podjetje deluje, in s tem povezan pravilen odnos do politike intelektualne lastnine. Izpostavil je pomembnost skupnega sodelovanja razvojnega, pravnega oddelka in oddelka za intelektualno lastnino ter ključne dejavnike, ki omogočajo uspešno poslovanja podjetja (človeški viri, finančni viri, pravni okviri in infrastruktura).

Prva dan posveta se je končal s pregledom stanja politik varovanja in upravljanja pravic intelektualne lastnine na univerzah jugovzhodne Evrope. Svoje politike in načine upravljanja z intelektualno lastnino v okviru univerz je predstavilo šest predstavnikov univerz iz Bolgarije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Hrvaške, Makedonije in Srbije.

Drugi dan posveta je Tamás Bene z Urada za prenos tehnologij z Univerze v Debrecenu v svojem predavanju predstavil WIPO-ov model oblikovanja politik na univerzah in v raziskovalnih ustanovah. Temu je sledilo delo v sekcijah, kjer so udeleženci razpravljali o politikah ustvarjanja, zavarovanja in komercializacije intelektualne lastnine. Več kratkim predstavitvam na temo upravljanja z intelektualno lastnino in njeno komercializacijo pa je sledila razprava, v kateri so udeleženci oblikovali ugotovitve posveta.