Predsednica sveta Nakvisa in nekdanja rektorica ljubljanske univerze Andreja Kocijančič sicer priznava, da težko trdi, da to velja za vse diplome in vsak študij v Sloveniji, prav gotovo pa to po njenem mnenju velja za fakultete v okviru univerz.

"Ni naš problem, da naša znanja, ki jih posredujemo diplomantom, ne bi bila zadostna za Evropo ali pa cel svet. Ta znanja in te kompetence za opravljanje dela so tako dobre, da jih svet hoče, kajti naši diplomanti v tujini hitro pridejo do službe," poudarja Kocijančičeva. Kot je dejala v pogovoru za STA, se namreč ne spomni zdravnika, ki bi šel v tujino, pa ne bi bil sprejet v službo, niti slovenskega arhitekta, ki bi bil v tujini brezposeln, kot tudi ne umetnika, ki v tujini ne bi bil sprejet "z odprtimi rokami".

Za izobražene mlade je treba zagotoviti delovna mesta

Prepričana je, da mladim slovenske izobraževalne ustanove dajejo dovolj znanj, vprašanje pa je, če jih znamo oziroma zmoremo zaposliti in zadržati v Sloveniji. Da bi nam to uspelo, bi morali po mnenju Kocijančičeve odpreti nova delovna mesta v gospodarstvu. Teh pa ob sedanji finančni in ekonomski krizi nihče ne odpira in ljudje ostajajo po končanem izobraževanju brezposelni. Ker ni denarja, se je, kot trdi, končalo tudi obdobje, ko so razni raziskovalni zavodi odpirali nova delovna mesta, imeli svoje raziskovalne laboratorije in sodelovali pri izobraževanju mladih. Zato se odliv slovenske inteligence v tujino po njenih besedah povečuje.

Ker se svet globalizira, se Kocijančičeva sprašuje, ali so ti ljudje res za vedno izgubljeni za Slovenijo. Ob tem je spomnila na čas, ko so se pri nas šolali ljudje iz drugih držav, predvsem iz Alžirije oz. Afrike in kasneje postali naši ambasadorji.

Tudi zato je po njenem mnenju napačno razmišljanje, da je denar, vložen v izobrazbo mladih, ki nato odidejo v tujino, izgubljen. "Da, izobrazili smo jih pač za življenje, za Evropo, za svet, a nam lahko odpirajo vrata kasneje in so naša vez z Evropo in svetom," zatrjuje Kocijančičeva.

Tudi bolonjska reforma je pripomogla k mobilnosti

Ob tem dodaja, da smo tudi z bolonjsko reformo dosegli, da so naši študenti in profesorji dovolj mobilni ter primerljivi z ostalimi državami znotraj Evrope.

Po njenem prepričanju je bolonjska reforma zagotovo potrebna popravka, med prednostmi reforme pa je izpostavila, da si študentje sami izbirajo oziroma modelirajo svoj program. Zato so univerze začele ponujati zelo veliko raznih izbirnih predmetov. Tako se lahko slovenski študent izobrazi v smeri, ki si jo je začrtal, pojasnjuje Kocijančičeva. Sodeč po letošnjih vpisnih prijavah za študijsko leto, ki je pred vrati, se je kar štirim petinam prijavljenih kandidatov izpolnila njihova prva vpisna želja, kar nekdanja rektorica zelo pozdravlja.

Nakvis bo predvidoma oktobra postal član EQAR

Predsednika Naviska je izpostavila, da so vse štiri slovenske javne univerze (ljubljanska, mariborska, primorska in novogoriška) dobile akreditacije. Ob tem dodaja, da so presojevalci ob presoji posameznih programov tudi zapisali priporočila, kako ga še izboljšati, in upa, da je to tisto, kar bo dvignilo kakovost slovenskega visokega šolstva. Pri tem posebej izpostavlja, da Nakvis ni inšpekcija in njihov namen ni kritiziranje, ampak želijo s pripombami za izboljšanje programov pomagati visokošolski ustanovi.

Bliža se tudi vstop Nakvisa v evropsko mrežo agencij za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu ENQA in v vpis v evropski register agencij EQAR. To je po navedbah predsednice sveta Nakvisa dolgotrajen proces, saj moraš izpolnjevati določene pogoje, kar traja tri do štiri leta. Nakvis se je na to začel pripravljati takoj po ustanovitvi pred tremi leti. Tako se je v Ljubljani v začetku poletja mudila skupina tujih strokovnjakov Evropskega konzorcija za akreditacijo (ECA), ki je presojala agencijo. "Poročilo, ki smo ga dobili avgusta, je presenetljivo dobro, tako da smo takoj oddali vlogo za vpis v evropski register agencij EQAR," je dejala Kocijančičeva in izrazila upanje, da se bo to zgodilo oktobra. Za članstvo v ENQA, kar je sicer eden najpomembnejših ciljev Nakvisa, pa bo agencija zaprosila v začetku prihodnjega leta po opravljeni samoevalvaciji. S tem bodo mednarodno primerljivi pri zagotavljanju kakovosti s podobnimi agencijami.