"Kljub temu, da smo pri skoraj polovici analiziranih vzorcev določili vsebnost kemičnih snovi za zatiranje varoje, pa je spodbuden podatek, da v nobenem vzorcu nismo ugotovili preseženih vrednosti, ki jih predpisuje zakonodaja," so v zaključnem poročilu analize zapisali na kmetijskem inštitutu, ki ga je kmetijsko ministrstvo za omenjeno analizo izbralo na razpisu, objavljenem aprila.

V analizi ostankov kemičnih sredstev za zatiranje varoje je inštitut preverjal vsebnosti timola, kumafosa ter amitraza in njegovih razgradnih produktov. Noben vzorec ni presegal mejnih vrednosti.

Letos je sicer 38 čebelarjev od 58 ali 65 odstotkov uporabljalo kemične pripravke na osnovi amitraza, ta je bil tudi zaznan v največjem številu analiziranih vzorcev.

Medtem je kemične pripravke na osnovi kumafosa in ekoloških sredstev na osnovi timola (ta ne povzroča tveganja za zdravje ljudi, lahko pa vpliva na okus medu) letos uporabilo malo čebelarjev. Takih je bilo le šest ali 10 odstotkov čebelarjev, ki so uporabili pripravke na osnovi teh dveh aktivnih spojin.

Večina čebelarjev sicer poskuša čebelariti tudi na ekološki način. Letos je 29 odstotkov čebelarjev uporabilo pripravke le na osnovi mravljične, oksalne, mlečne kisline ali timola, 63 odstotkov čebelarjev pa jih je uporabljalo v kombinaciji s kemičnimi pripravki.

Nacionalni veterinarski inštitut je medtem v vzorcih ugotavljal prisotnost 17 učinkovin iz treh skupin antibiotikov: aminoglikozidov, tetraciklinov in sulfonamidov. V nobenem od preskušanih vzorcev niso našli nobene od testiranih učinkovin.

Nobena od učinkovin iz omenjenih treh skupin antibiotikov sicer ni registrirana za zdravljenje čebel. Čebelarji jih uporabljajo ob hudih okužbah za prikrivanje znakov bolezni. V preteklosti so že odkrili vzorce z merljivimi ostanki tetraciklinov in sulfonamidov, a letos med testiranimi vzorci ni bilo nobenega, ki bi vseboval ostanke katerekoli od preiskovanih učinkovin.

Ministrstvo analize za kontrolo medu izvaja od leta 2011 z namenom spremljanja in izboljšanja kakovosti medu. V okviru interne kontrole medu čebelar po pojasnilih ministrstva prejme informacijo o rezultatu preiskave medu iz lastnega čebelarstva in strokovno pomoč v zvezi z zdravstveno ustreznostjo in ugotovljenimi ostanki zdravil ter drugimi odstopanji v kakovosti medu. Letos so bili sicer do brezplačne analize medu upravičeni do 104 čebelarji.

Analizo medu je opravila tudi Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS), ki je pod drobnogled vzela 11 vzorcev cvetličnega medu, kupljenih pri različnih trgovcih po Sloveniji. Vsi vzorci so bili skladni z zakonodajo, potvorb niso odkrili.

"Rezultati so razveseljivi - večina vzorcev je prejela oceno dobro, med najboljšimi pa so bili prav vzorci s slovenskim poreklom. Rezultati vzorcev slovenskega medu tudi nakazujejo, da je slovenski med potencialno bolj svež od medu, ki pripotuje od daleč, potrošniki pa so mu dali višjo oceno za okus v t.i. v slepem testiranju," so ob tem poudarili v ZPS.