Danes se veliko govori o finančnih hibridih, podrejenih obveznicah, navadnih obveznicah, depozitih, malo pa o kapitalu banke, kot da ga med viri financiranja ni več. Kapital je le še administrativna kategorija … Lastniki bi morali banki zagotoviti kapital, država fizičnim osebam zagotavlja varnost depozitov. Ko se lastniki bank ne zavedajo svoje odgovornosti do kapitala banke, se zgodi, da postanejo dolgovi banke ogroženi oziroma da morda banka ne bo mogla poplačati vseh dolgov.

Banke so se zadolževale preko svojih meja

Ko smo se pred leti zadolževali hitreje, kot je rasel kapital banke, so se lastniki odločili (regulator pa ni želel dušiti gospodarske rasti), da banke izdajo papirje, ki pomenijo za investitorja kredit, banka pa ta prejeti kredit obravnava kot kapital. Banka je kreditirala, se zadolževala, vsi nadzorniki so mižali, samo da je lepo teklo. Nadzorniki bank in uprave  so v času debelih krav delili skladno z željami gospodarstva in prebivalstva, danes pa, ker dolžniki ne morejo vračati, jim je treba pomagati. Komu pomagamo?

Kdo naj pomaga bankam in kako? 

Davkoplačevalci in neto upniki v bankah!  Včasih v Jugoslaviji niso razmišljali, da bi tistim, ki varčujejo, vzeli, ampak so jim preko inflacije posredno sredstva razvrednotili. Na koncu je enako, samo ne sliši se tako hudo. V vsakem primeru pa morajo biti ukrepi zakoniti. Ko se banka na trgu zadolžuje z izdajanjem obveznic, mora zelo podrobno navesti namen zadolževanja in pogoje, pod katerimi bo vračala kredite. Izdajatelj obveznice (banka) se zaveže, da bo plačeval obresti in glavnico skladno s Prospektom za prodajo XY obveznic ZX banke, ki ga pripravi in mu ga potrdi Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP). To pomeni, da je prospekt pogodba med upnikom in dolžnikov, ATVP pa skrbnik zagotavljanja pravic in obveznosti iz Prospekta.

Različni papirji imajo različne pravice in tveganja, zato naj vsak lastnik obveznice končno prebere Prospekt ob izdaji njegove obveznice. Ob predpostavki, da bodo nadzorniki bank in finančnega trga postopali zakonito, če so že pred leti spali, ni take nevarnosti, kot se govori.

Podrejene obveznice niso kapital

Od vrste obveznice je odvisno, kje v vrsti je imetnik določene obveznice ob stečaju izdajatelja, v našem primeru banke. Stečaj ni likvidacija in niti prisilna poravnava. Ob likvidaciji podjetja se predpostavlja, da bodo vsi dolgovi poplačani, lastniki pa dobijo, kar ostane. Če ni dovolj sredstev za vse dolgove, potem dolžnik prosi za odlog plačila, ker mu bo jutri šlo bolje, saj se je nekaj naučil. Če pa mu upniki ne verjamemo, mora v stečaj.

Podrejene obveznice

Te obveznice so bolj tvegane od običajnih obveznic, saj so v primeru stečaja poplačane na koncu, ampak tik pred lastniki. Zakon o finančnem poslovanju pravi, da mora uprava ukrepati najkasneje, ko je kapital na polovici svoje vrednosti, kar pomeni, da bi morali biti vsi upniki v celoti poplačati, sicer odgovarjajo z vsem svojim premoženjem.

Odgovornost za slabitve

Najprej je odgovorna uprava, potem nadzorniki, ne smemo pa zanemariti odgovornosti revizorja, ki je nam malim nepoučenim vlagateljem zagotovil, da je banka kapitalsko ustrezna in da je finančno stanje banke prikazano pošteno. "Po našem mnenju so računovodski izkazi resničen in pošten prikaz finančnega stanja Banke ..." tako so pisali revizorji, ki so bili za svoja strokovna mnenja tudi plačani.

Več vsebin s področja financ lahko najdete na spletni strani Smartfin.si.