Nekateri proizvajalci v zobne paste ne dodajajo fluoridov, ampak hidroksiapatit, ki naj bi prav tako ščitil pred zobno gnilobo. Gre za naravno mineralno obliko, zato ga v oglasih pogosto predstavljajo kot "naravno izbiro". Po podatkih zveze ni dovolj trdnih dokazov, da je hidroksiapatit dovolj učinkovit pri preprečevanju zobne gnilobe, zato ni ustrezen nadomestek za fluoride.

Svetujejo tudi, da izberemo zobno pasto brez titanovega dioksida, saj ga uporabljajo zgolj kot barvilo, in ne vpliva na učinkovitost čiščenja. V kozmetičnih izdelkih ni prepovedan, je bil pa zaradi suma, da je genotoksičen, od leta 2022 prepovedan v živilih.

Pozorni moramo biti na to, da izbrana zobna pasta ne vsebuje preveč cinka. Presežek cinka bi namreč lahko imel dolgoročne negativne učinke, kot so oslabitev imunskega sistema, anemija in motnje gibanja, povezane z živci. Paste za odrasle običajno vsebujejo manj kot odstotek cinka.

Izogibati se je treba tudi nepotrebnim dodatkom npr. okusu po sadju, vanilji, bleščečim barvam in bleščicam. Arome in barvila so nepotrebni dodatki, saj ne vplivajo na učinkovitost samega izdelka.

Za otroke je priporočljivo, da z uporabo prve zobne paste začnejo takrat, ko jim zraste prvi zob in jo uporabljajo do dopolnjenega 6. leta starosti. Po tem lahko začnejo uporabljati zobno pasto za odrasle ali katero od vmesnih različic past (za otroke do 8., 10. ali 12. leta), ki vsebuje nekoliko več fluora oziroma fluoridov kot njihova prva zobna pasta. Priporočljiva vsebnost fluoridov v zobni pasti za otroke do 6. leta starosti je 1000 ppm (delcev na milijon). Paste, ki jih ne vsebujejo ali jih vsebujejo premalo, potrošniške organizacije na naših testih ocenimo kot slabe, so navedli na ZPS.