Medtem ko se parlamentarne stranke usklajujejo glede zapisa fiskalnega pravila v ustavo, pri čemer si niso soglasne edino glede letnice njegove uveljavitve, pa v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) vnovič opozarjajo pred to potezo. Fiskalno pravilo je več sto milijonov evrov vredna igra za politični prestol, pravijo.
Vnos fiskalnega pravila v ustavo pomeni povišanje zelo omejevalne ekonomske doktrine v ustavno kategorijo in na drugi strani popolno degradacijo Slovenije kot socialne države. To je popolnoma nesprejemljivo, so pred današnjim parlamentarnim vrhom sporočili iz ZSSS.
Po predlogu ustavnega zakona bi se v ustavo zapisalo, da morajo prihodki in izdatki proračunov države biti srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja, ali pa morajo prihodki presegati izdatke. To določbo bi se po zdajšnjem predlogu uporabilo za pripravo proračuna za leto 2015, kar zahteva tudi opozicija, medtem ko se zdi koalicijskim strankam za nekaj let prezgodaj.
Ob tem pa v ZSSS ugotavljajo, da fiskalno pravilo sploh ni cilj, temveč sredstvo političnega obračunavanja. Politična psihoza vnosa fiskalnega pravila v ustavo se je namreč po njihovem ponovno začela le teden dni potem, ko je DZ izvolil novo vlado. Pričakovanja SDS, da bo DZ najprej glasoval o fiskalnem pravilu in šele nato o spremembi referendumske ureditve, lahko pomenijo le eno: opozicija želi preko vnosa fiskalnega pravila in njegovih učinkov priti na oblast, so zapisali.
V politični zgodbi o fiskalnem pravilu ni nedolžnih. Tako je PS, od koder prihaja predsednica vlade Alenka Bratušek, še pred nekaj meseci javno izjavljala, da nikakor ne pristaja na vnos fiskalnega pravila v ustavo, danes pa se govori zgolj še o letnici njegove polne implementacije. Ali je torej PS vnaprej pokleknila pred morebitnimi "negativnimi signali", ki bi jih mednarodnim finančnim trgom dala zavrnitev fiskalnega pravila? Zelo verjetno, si odgovarjajo v ZSSS.
Tako smo vsi skupaj pristali v loncu političnih igric, opozarjajo sindikati: SDS izsiljuje vlado preko fiskalnega pravila, ker verjame, da si vlada v teh kritičnih časih ne sme privoščiti kakršnih koli negativnih signalov mednarodnim trgom. In vlada na žalost očitno sledi temu izsiljevanju, še menijo sindikati.
Sorodne vsebine:
Predsednik uprave NLB Janko Medja si je omislil novo službeno vozilo. Medtem ko vlada išče načine za izboljšanje položaja slovenskih bank, si je Janko Medja, ki je bil oktobra lani imenovan na čelo banke NLB, omislil precej drago službeno vozilo v vrednosti 80.000 evrov. A to ni skladno s poslovanjem banke, ki smo jo davkoplačevalci večkrat dokapitalizirali, saj gre za luksuzno vozilo, vredno okoli 80.000 evrov. Celo Medjevi predhodniki v času debelih krav so se vozili s precej cenejšimi vozili. Predsednik uprave si je omislil audi A6, ob pogledu na cenik pa lahko vidimo, da tak avto stane od 42.000 do 99.000 evrov brez dodatne opreme.