Odkar se je z začetkom leta 2017 ločil od Univerze na Primorskem, ZRS Koper raste, tako z vidika znanstvenih rezultatov kot prihodkov, je zatrdil direktor. Število zaposlenih se je povečalo s približno 70 na več kot 130, prihodki pa z manj kot dveh milijonov evrov na več kot šest milijonov v letu 2023.

Pišot je poudaril, da so med redkimi javnimi raziskovalnimi ustanovami v Sloveniji, ki imajo v strukturi prihodkov manj kot 70 odstotkov javnih sredstev. Prav tako je redkost, da hkrati pokrivajo področja naravoslovja, družboslovja in humanistike.

Trenutno ima ZRS Koper 10 inštitutov: za jezikoslovne študije, za kineziološke raziskave, za filozofske in religijske študije, za zgodovinske študije, za družboslovne študije, za vedenjsko ekonomijo, za oljkarstvo, za vinogradništvo in vinarstvo, pravni inštitut in Mediteranski inštutut za okoljske študije.

Inštituta za vedenjsko ekonomijo in za vinogradništvo sta začela delovati prav v letu 2023. Pred dnevi so napovedali še ustanovitev Inštituta za arheologijo Severnega Jadrana.

Za poln delovni čas ali delno zaposlujejo 141 oseb. Med temi je 22 tujih raziskovalcev. Mladih raziskovalcev je 13, objavljen pa je razpis za dodatnih pet mest, so izpostavili na novinarski konferenci.

ZRS ima v lasti le stavbo v Garibaldijevi ulici v Kopru, kjer ima sedež, druge prostore najema. Med temi je Humanistični center v Kreljevi ulici, ki so ga odprli lani. Mediteranski center zdravja z laboratorijem Ikarus v Pristaniški ulici so v zadnjem letu razširili. Inštitut za oljkarstvo se je lani znova vselil v kampus Livade v Izoli, potem ko je leta 2017 prostore uničil požar, medtem že načrtuje gradnjo novega sedeža v Plavjah, kjer so pridobili stavbno pravico. ZRS se pripravlja tudi na obnovo palače De Belli v Cankarjevi ulici.

Predstojniki vseh inštitutov so na novinarski konferenci prestavili znanstvene objave in druge dosežke. Direktor je izrazil zadovoljstvo z delom, ki ga opravljajo, in tudi s tem, da vsi raziskovalci ob drugem težkem delu tudi sodelujejo z lokalnim okoljem.

"Nisem pa še zadovoljen, kako okolje to sprejema," je poudaril Pišot. Predstavniki oblasti, javnih ustanov in gospodarstva se po njegovih besedah zelo redko udeležujejo dejavnosti, h katerim so povabljeni. "Ker to delamo za končno uporabo v družbenem, gospodarskem in javnem okolju, bi bilo treba to komunikacijsko vez bolje vzpostaviti. Upam, da bodo kmalu sprevideli pomen ZRS v tem okolju in bodo bolj prisotni," je pozval.

Glede prihodnjega razvoja direktor meni, da obstaja še veliko neizkoriščenega prostora, predvsem v mediteranskem okolju. "To je okolje, kjer Koper mora biti center, kjer mora biti vodilni, in to na mednarodnem, ne samo nacionalnem nivoju," je opisal cilj, ki ga bodo predvidoma opredelili tudi v nastajajoči strategiji do leta 2030.

30-obletnico delovanja bodo v ZRS Koper slovesno obeležili konec novembra.