V sindikalni organizaciji so kritični do pozivov z delodajalske strani za zamrznitev uveljavitve zakona o minimalni plači z razlago, da se bo z višanje minimalne plače povečala brezposelnost. "Kapitalizem, ki ga zdaj živimo, je namreč po svojem bistvu samo še nadgradnja izkoriščevalskega kapitalizma, ki izrazito jadra na vetru strahu in omejevanja delavskih oz. osnovnih človekovih pravic," so navedli.

Pričakujejo, da bo vlada okrepila vse inšpekcijske nadzore in v ukrepe dala dovolj močne varovalke, ki bodo vse kršitelje delovnopravne zakonodaje ustrezno oglobile in jih odmaknile daleč proč od državne pomoči, saj se po njihovem mnenju pod krinko izrednih razmer v gospodarstvu dogajajo tektonski premiki v kontekstu povečevanja moči močnejše stranke v delovnem razmerju in oddaljevanju od še dostojnega plačila za opravljeno delo ter prerazporejanju državnega bogastva v zasebne roke.

Opozorili so, da se v času epidemije znižujejo že dogovorjene delavske pravice, saj da so delodajalci začeli z močnimi pritiski po odpovedi podjetniških kolektivnih pogodb. Poleg tega po njihovih informacijah delodajalci kljub državni pomoči izkoriščajo razmere za odpuščanje tistih, ki so zaposleni za nedoločen čas, prihaja tudi do ustrahovanja.

Delodajalci so, kot navajajo v sindikalni organizaciji, enostransko za vsako ceno najprej pošiljali delavce na koriščenje letnega dopusta, ko pa je začel veljati zakon o interventnem ukrepu delnega povračila nadomestila plače za nazaj, ki je delodajalcem dal pravico do delnega povračila plač, pa se je zgodilo ravno obratno, saj delodajalci delavcem na čakanju niso omogočili koriščenja letnega dopusta, ker zanj niso mogli črpati državne pomoči.

Dodali so, da delavci pri odrejenem delu od doma pogosto nimajo ustreznih pogojev za varno in zdravo delovno delo, kot tudi ne računalniškega znanja in ustreznega dostopa do medmrežja.