Vodja raziskovalnega projekta Finder, Katerina Douka z inštituta Max Planck v Jeni v Nemčiji in gostujoča raziskovalka na univerzi v Oxfordu je leta 2018 izjavila: "Ciljamo na ugotovitev, kje so (Denisovanci) živeli, kdaj so prišli v stik s sodobnimi ljudmi - in zakaj so izumrli," poroča The Guardian.

Ekipa je preučevala koščke kosti, odkritih v sibirski jami leta 2010, in ugotovila, da so skoraj vse kosti bile prežvečene od hijen in drugih živali, zaradi česar jih ni bilo mogoče prepoznati. Ker so običajne tehnike za identifikacijo koščkov kosti preveč dolgotrajne, sta se Douka in Tom Higham, namestnik direktorja enote za radiokarbonski pospeševalnik na univerzi v Oxfordu in svetovalec pri Finderju, odločila za novo tehnologijo, imenovano zooarheologija z masno spektrometrijo, ki izkorišča dejstvo, da ima vsaka glavna skupina sesalcev značilno obliko kolagena.

If you want to 3D print Denny, the bone that gave us the genome of the daughter of a Denisovan and a Neanderthal, you can go here for the file, and CT data! @Katerina__Douka @PalaeoTwit https://t.co/JZm294aKZB pic.twitter.com/EcTNZQ2SNY

— Tom Higham (@tommyhigham) August 23, 2018

Eden izmed tisočih preučenih koščkov se je izkazal za človeško vrsto – katero točno, pa ni bilo jasno, zato so vzorec poslali Svanteju Pääboju na inštitut Max Planck za evolucijsko antropologijo v Leipzigu na podrobnejšo analizo, ki je pokazala, da kost pripada osebi, starejši od 13 let. Podrobnejša analiza je pokazala, da ima vzorec natančno polovico Neandertalove DNA in drugo polovico Denisovanove DNA. Ponovno testiranje je potrdilo, kar je ekipa sumila, da so 90.000 let stari ostanki hibridne hčere neandertalske matere in denisovanskega očeta, ki so jo poimenovali Denny. "Če bi me prej vprašali, bi rekel, da tega nikoli ne bomo našli, to je kot iskati iglo v senu," je dejal Pääbo.

Da bi zagotovil bolj vizualno predstavo, je umetnik John Bavaro delil svojo interpretacijo Denny in pojasnil: "Z analizo genoma iz mitohondrijske DNA iz enega koščka kosti, najdenega v Denisovi jami v Altajskih gorah Rusije, sta paleogenetika Viviane Slon in Svante Pääbo z inštituta Max Planck za evolucijsko antropologijo ugotovila, da je imela 40 odstotkov Denisovanovih genov od očeta in 40 odstotkov Neandertalovih genov od matere."

Raziskava ekipe je bila objavljena v reviji Nature avgusta 2018, kjer so pojasnili: "Neandertalci in Denisovanci so izumrle skupine homininov, ki so se ločile več kot 390.000 let nazaj." Avtorji so s študijo predstavili košček kosti iz Denisove jame v Sibiriji, in dokazali, da pripada "posameznici, ki je imela neandertalsko mater in denisovanskega očeta."