Žižek je občinstvo nagovoril z izjavami, ki so povzete po izraelskem zgodovinarju, mislecu in pisatelju Juvalu Noah Harariju. V svojem govoru je izrazil zaskrbljenost glede razmer v Izraelu, trdil, da država zdrsava proti diktaturi ter poudarjal pomen knjig in branja kot sredstva za razumevanje kompleksnosti teh razmer. Hkrati je izrazil obsojanje terorističnih dejanj v regiji in kritiziral odločitev o preložitvi podelitve nagrade palestinski avtorici Adanii Shibli na knjižnem sejmu.

Njegove besede so sprožile različne odzive med obiskovalci. Nekateri so protestno zapustili dvorano, obtoževali Žižka relativizacije problema in neprimernega obravnavanja kršitev človekovih pravic. Kljub temu so se našli tudi tisti, ki so mu izkazali podporo in njegov govor pozdravili z aplavzom.

Med Žižkovim govorom se je z njim sprl hessenski komisar za antisemitizem, Uwe Becker, ki mu je očital relativizacijo terorizma skupine Hamas v primerjavi z izraelsko politiko. Becker je stopil na oder in izrazil občutke sramu zaradi Žižkove izjave. Organizatorji sejma so pozvali k strpnosti in spoštovanju svobode govora, čeprav se morda ne strinjamo s stališči govornika.

To sporno srečanje na knjižnem sejmu je odražalo širše razprave o konfliktu na Bližnjem vzhodu, v katerem so se v Evropi pojavila različna stališča in interpretacije dogajanj. Slovenija, ki je bila častna gostja sejma, je bila prisotna tudi s svojo predsednico, Natašo Pirc Musar.

Pred uradnim odprtjem jubilejnega 75. Frankfurtskega knjižnega sejma @Book_Fair????, na katerem bo Slovenija častna gostja, je župan mesta Frankfurt na Majni @MikeJosef_FFM v Mestni hiši priredil svečani sprejem. pic.twitter.com/ElFNJq7sMv

— Nataša Pirc Musar (@nmusar) October 17, 2023