ŽIVLJENJE DRAGOTINA KETTEJA: Prenovljena razstava na Premu

Koper

Tekom Poletne muzejske noči (19. junija) je bila na Premu otvoritev prenovljene spominske sobe pesnika Dragotina Ketteja. Če ste otvoritev zamudili, brez skrbi, zbirko si je mogoče ogledati v bivši Ljudski šoli Prem (Prem 83). Ob tem pa izkoristite priložnost še za ogled enega izmed najstarejših slovenskih gradov (ogled razstave je vključen v ogled gradu Prem) ter za sprehod po slikoviti brkinski vasici, ki se lahko pohvali tudi s cerkvijo s poslikavami Toneta Kralja.

Nekdanja premska osnovna šola, v kateri se je rodil pesnik Dragotin Kette in spominska plošča.

Dragotin Kette (1876-1899) je ob Ivanu Cankarju, Josipu Murnu in Otonu Župančiču najpomembnejši predstavnik slovenske moderne. V svojih zgolj triindvajsetih letih življenja je prehodil izjemno dinamično pot. Bil je radoživa in hudomušna osebnost, polna optimizma in željna znanja. Kljub številnim oviram, ki mu jih je nastavilo življenje, se ni vdal, temveč je stremel k uresničevanju svojega jasno začrtanega cilja: postati dober pesnik in pisatelj. Od tod tudi ime razstave.

Doprsni kip Dragotina Ketteja, Marjan Keršič Belač (1920–2003)

Avtorici postavitve Aneji Rože je med razstavljenimi predmeti najbolj pri srcu klavir Kettejevega očeta Filipa, učitelja na premski šoli.

Pesnikova življenjska pot, dela in obeleževanja po njegovi smrti so predstavljena na prenovljeni razstavi v stavbi nekdanje premske osnovne šole, v kateri se je pesnik rodil. Med predmeti, ki jih je zbral odbor za ureditev Kettejeve spominske sobe na Premu v šestdesetih letih 20. stoletja, velja izpostaviti poleg Kettejevih Poezij še klavir znamke Daniel Dörr, ki je bil v lasti pesnikovega očeta in premskega učitelja Filipa Ketteja, bidermajersko kredenco iz trnovskega samostana šolskih sester de Notre Dame, čigar pobudnik ustanovitve je bil Dragotinov sorodnik Janez Valenčič, ter pesnikov doprsni kip, ki ga je leta 1968 iz žgane gline izdelal akademski kipar Marjan Keršič Belač. Na ogled sta tudi spalnica in črna kuhinja.

Dragotin Kette (1876–1899)