Kot je poudarila uvodoma, ne mara ljudi, ki kupujejo živali v trenutku slabosti, torej kot modno muho ali celo kot igračo otrokom. "Že kot otroka so me učili, da živali niso igrače in da je zanje treba vedno in lepo poskrbeti, " razloži. In tako je tudi od nekdaj ravnala z njimi, pa naj je šlo za ribice, hrčke, mačko ali psa. S psičkama, ki ju ima sedaj, špičko Nani in borderko Inn, se je še najbolj približala strokovni kinologiji.

"Z njima sem opravila vse izpite poslušnosti v Kinološkem društvu Obala in se tudi preizkusila v kar nekaj kinoloških disciplinah. Pred kratkim smo se preizkusile tudi v flyballu, skratka, nikoli ne mirujemo!" Na vprašanje, katera disciplina ji je najljubša, odgovori brez razmisleka: "Agility!"

In nato takoj pohiti z razlago, kako je  povezana z njim: "Z njim sem se prvič soočila na društvenem poligonu v Kopru. Nani se je odlično odrezala že v prvi sezoni, naslednjo sezono pa je bila že prvakinja tako na pokalnem kot na državnem prvenstvu. Dobila je tudi zimski pokal, saj je zmagala v kategoriji A2 Small. Naslednje leto je  bila tudi v najvišji kategoriji odlična, saj je dosegla skupno 2. in 3. mesto na državnem in pokalnem prvenstvu. Vsako leto se uvršča med prvih osem na kvalifikacijah za Evropsko prvenstvo, v svojih petih tekmovalnih sezonah pa požela odlične rezultate. Njeni pokali in medalje krasijo kar nekaj polic v našem stanovanju in sem nanjo neskončno ponosna, ker naju na začetku niso ravno jemali resno, češ, kaj bo ta mala mrcinica naredila!" Med naštevanjem uspehov svoje prve psičke pove, da je bila z njo že dvakrat na pasjih olimpijskih igrah, na katerih je bila četrta in tretja, blestela pa je v skupinskih tekih, saj je kar trikrat stala na stopničkah.

Tudi z Inn, ki je v svojih prvih osmih mesecih opravila kar pet tečajev, je že bila na olimpijskih igrah, kjer je s komaj 22 meseci tekmovala kot najmlajša tekmovalka. "Mali hudiček," se nasmehne Tanja, "je namreč po nekaj neuspešnih tekmah ugotovil, kaj se v resnici tam dela in tako celo prehitela Nani − na državnem in pokalnem prvenstvu je bila namreč skupno prva, " je ponosna Tanja, ki doda, da se konec tega meseca začenja nova sezona in da seveda že drži pesti, da se Inn kar  najbolje odreže.

O agilitaših govori s posebnim žarom v očeh: "Ne družimo se samo na poligonu, ampak tudi izven njega; redno se srečujemo na kakšnih pohodih, sprehodih, praznovanjih rojstnih dnevov, obiskih, ... Ko enkrat postaneš agilitaš, postaneš član velike družine," razloži. Lani so jih, recimo, zbližale delovne akcije, na katerih so urejali poligon na Bivju za finalno tekmo državnega pokala v agilityju. 

Za koga je primeren agility?

Za konec seveda ne gre brez vprašanja, komu v resnici priporoča agility, katerega cilj je, da pes v čim krajšem možnem času preteče parkur, ki ga je predhodno postavil sodnik, ne da bi naredil kakšno napako. Zmaga najhitrejši in najbolj natančen pes. Tanja odgovarja, da je agility primeren za vse, ki se želijo s svojim kosmatincem kar se da povezati in se obenem zabavati. "Stranski učinek agilityja pa je, da dobiš zraven še veliko družino, ki ti bo vedno v oporo," se pošali in pomenljivo doda: "To je res odličen šport na šestih nogah, velja preveriti!"

Sorodne vsebine:

Odgovoren lastnik pobere kakec!

Pasje življenje na Obali ni dolgčasno!

V ODPMŽ iščejo nove lastnike