Posadka Apolla 11, ki jo je poleg Armstronga in Aldrina sestavljal še Michael Collins, je na raketi Saturn 5 v vesolje poletela 16. julija 1969 iz Kennedyjevega vesoljskega središča na Floridi. V Lunino orbito so se utirili tri dni po vzletu.

20. julija 1969 oziroma 21. julija po srednjeevropskem času sta Armstrong in Aldrin v posebnem modulu Orel kot prva človeka pristala na Zemljinem naravnem satelitu. Prvi je na Lunino površje ob 3.56 po srednjeevropskem času stopil Armstrong in izrekel slavne besede o človeku in človeštvu: "To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo."

Približno dvajset minut zatem se mu je pridružil Aldrin, ki je ob tem predvajal pesem Fly Me to the Moon v izvedbi Franka Sinatre.

Na Luninem površju sta zapičila ameriško zastavo, opravila različne meritve ter zbrala lunarno kamenje in prah. Z Lune sta odnesla 21 kilogramov tega materiala.

Tretji član odprave Collins je, medtem ko sta Armstrong in Aldrin hodila po Luni, krožil v plovilu okoli Meseca. Na pogosto vprašanje, ali se je počutil osamljenega, odgovarja, da se je počutil dobro.

Na Zemljo se je misija vrnila 24. julija. Po pristanku v Tihem oceanu so jih za tri tedne poslali v karanteno, 13. avgusta pa so se prvič pojavili v javnosti in bili nemudoma sprejeti kot narodni junaki.

Dogodek, za katerega je večina vse do takrat menila, da sploh ni možen, so milijoni ljudi po vsem svetu, tudi v Sloveniji, spremljali prek televizijskih zaslonov.

Pomen tega dogodka je bil po mnenju rektorja novogoriške univerze in vodje tamkajšnjega Centra za astrofiziko in kozmologijo Danila Zavrtanika, ki je dogajanje spremljal v živo, izjemen ne le za znanost in tehnologijo, temveč za vsa področja družbe. "V vse segmente družbe je prišla zavest, da je človeštvo sposobno zapustiti Zemljo in izstopiti na Luni ali celo na kakšnem drugem planetu."

Petdeset let po misiji Apollo 11 se tega zgodovinskega dogodka in njegovega pomena spominjajo po vsem svetu, različne dogodke so pripravili tudi v Sloveniji.