Plakati prikazujejo dejavnosti osmih slovenskih nevladnih organizacij v projektu Trajnostno, globalno, lokalno. Karitas predstavlja svoja prizadevanja na treh področjih, in sicer za boljše pogoje življenja v kraju Karonga v Ruandi, za spodbujanje podjetništva med kmečkimi ženskami v Srbiji in za podporo žrtvam spolnega nasilja v Libanonu. Za povečanje dostojanstva žensk v Libanonu si prizadeva tudi zavod Krog, ki se predstavlja še s projektom za izboljšanje dostopa do pitne vode v sudanskem Darfurju.

V Ugandi se za izboljšanje dostopa do vode in za enakopravnost spolov bori Forum za enakopraven razvoj. Ustanova ITF pomaga polikliniki v Kabulu. Društvo Pina izpostavlja projekt spodbujanja podjetništva med ženskami v osrednji Bosni. Društvo Adra pa skupino žensk v Severni Makedoniji usposablja za čebelarjenje.

Zavod Povod poskuša spremeniti poglede na migracije. To je bila tudi tema okrogle mize ob odprtju razstave, ob kateri so mnenja predstavili prorektor za internacionalizacijo na Univerzi na Primorskem Michael Mrissa, vodja projektov v društvu Pina Mirna Buić ter antropologinji Katja Hrobat Virgolet s koprske in Roberta Altin s tržaške univerze. Razpravo je vodila Nataša Novak iz platforme Sloga.

Glavni poudarki so bili neizogibnost migracij, nujnost integracije priseljencev, odpravljanje predsodkov in spoznavanje različnosti. Altin je opozorila, da Evropa še nima načrtov za sprejem priseljencev, čeprav so se prihodi ljudi brez pravic in dokumentov z juga in vzhoda povečali že pred desetimi leti. Tako dolgega obdobja ne moremo šteti za izredne razmere, je poudarila. Zatrdila je še, da mediji manipulirajo z javnostjo, ko neprestano kažejo posnetke z meja, in ustvarjajo vtis, da je problem veliko večji, kot je v resnici.

Kot je še dejala Altin, je treba najprej poskrbeti za vidnost teh ljudi, saj migracijam najbolj nasprotujejo ljudje, ki z migranti nimajo nikakršnega stika. Rešitev vidi v ustvarjanju prostora, kjer bodo različne skupine ljudi živele skupaj. Kot je pripomnila, najbrž sprva ne bodo živeli v harmoniji, ampak v konfliktu, vendar je to edina pot.

Primorska in tržaška univerza sta sodelovanje vzpostavili z namenom, da bi nevidne migracije postale vidne, je dodala Hrobat Virgolet. Med drugim sta organizirali čiščenje gozdnih poti, ki jih migranti uporabljajo za nezakonito prečkanje meje. Ob poteh niso našli le odpadkov, ampak tudi uporabne predmete, ki jih bodo predstavili na potujočo razstavi. Z njo želijo predstaviti ljudi, ki se selijo na zahod, in prepričati domačine, da je strah predvsem posledica nevidnosti migrantov. Razstavo bodo predstavili februarja v Hrpeljah, je napovedala Hrobat Virgolet.

Ob tem je Mrissa poudaril, da nezakoniti prehodi meje predstavljajo le majhen delež migracij, večinoma gre za zakonite selitve zaradi spremembe zaposlitve, a se tudi v teh primerih migranti soočajo s predsodki in se morajo prilagoditi.

Društvo Pina veliko pozornosti usmerja v izobraževanje priseljencev in si prizadeva za njihovo vključitev v družbo ter gospodarstvo, je pojasnila Buić. Kot pravi, so razmere v Kopru podobne kot drugod po Sloveniji, vendar obstajajo tudi razlike, saj je Istra skozi zgodovino doživela veliko migracij.

Okrogla miza je bila tako kot razstava del projekta Trajnostno, globalno, lokalno. Slednjega s finančno pomočjo ministrstva za zunanje in evropske zadeve vodi platforma za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč Sloga, v kateri sodeluje 37 nevladnih organizacij.