Delež žensk na vodstvenih položajih se v Sloveniji glede na analize Evropskega inštituta za enakost spolov zvišuje, a je še vedno nižji kot pred leti. Na vodstvenih položajih v borznih družbah je bila predlani le petina žensk, čeprav po navedbah Združenja Manager vse več raziskav kaže, da podjetja z uravnoteženim vodstvom dosegajo boljše rezultate.
ŽENSKE NA VODSTVENIH POLOŽAJIH V SLOVENIJI: Neuravnoteženost med spoloma je ogromna
Slovenija
T.K.
-
Uredništvo/Uredništvo/STA, foto: rd.com, cnbc.com, Yahoo Finance, Capterra Blog
-
07.03.2019 ob 11:47
Analize Evropskega inštituta za enakost spolov (EIGE) kažejo, da je bil delež žensk na vodstvenih položajih največjih družb, ki kotirajo na borzi, v Sloveniji leta 2017 20,6-odstoten, leta 2016 19-odstoten, leta 2015 pa 22,9-odstoten. "To pa je še precej daleč od cilja 40 odstotkov do leta 2020, ki ga je leta 2013 v predlogu evropske direktive podala takratna evropska komisarka Viviane Reding," so izpostavili v Združenju Manager.
Kot so poudarili, vse več raziskav dokazuje, da podjetja z uravnoteženim vodstvom oz. menedžmentom dosegajo boljše poslovne rezultate, zato si v združenju prizadevajo spodbuditi zakonske spremembe za izboljšanje uravnoteženosti spolov na najvišjih položajih v gospodarstvu.
Slovenija se sicer na različnih lestvicah uvršča razmeroma visoko, kar po mnenju združenja nakazuje na razvoj v pravi smeri, "a dejstva kažejo, da je pred nami še dolga pot". Po besedah izvršne direktorice v Boston Consulting Group in predsednice sekcije menedžerk pri Združenju Manager Melanie Seier Larsen je nazorna že struktura diplomantk ter diplomantov na slovenskih univerzah.
"Diplomantk je kar 58 odstotkov in so na začetku kariere po deležu izenačene z moškimi kolegi, nato se škarje na široko razprejo. Med izvršnimi direktoricami jih najdemo komaj 20 odstotkov in samo pet odstotkov jih zaseda mesto predsednice uprave," je izpostavila. Neuravnoteženost med spoloma na mestih odločanja je ogromna, je še dejala in opozorila na podatke Svetovnega gospodarskega foruma (WEF), da bomo ob trenutni hitrosti za premostitev vrzeli med spoloma potrebovali 100 let.
V Združenju Manager so izpostavili, da vse več mednarodnih raziskav potrjuje, da so podjetja, ki imajo uravnoteženo strukturo zaposlenih moških in žensk, navadno finančno bolj uspešna. Kot primer so navedli raziskavo Fortune 500 iz leta 2016, ki je zajela 353 vodilnih podjetji v ZDA in pokazala, da podjetja z najvišjim deležem žensk na vodilnih položajih ustvarjajo 35 odstotkov višjo donosnost na kapital.
Tudi raziskava Boston Consulting Group in Tehniške univerze v Münchnu iz leta 2011 ugotavlja, da so podjetja z nadpovprečno raznolikostjo v vodstveni ekipi bolj inovativna , saj ustvarijo 20 odstotkov več prihodkov na podlagi inovativnosti. Študija Petersonovega inštituta za mednarodno ekonomijo iz leta 2017 pa je pokazala, da imajo podjetja, kjer več kot 30 odstotkov vodilnih položajev zasedajo ženske, šest odstotkov višji dobiček .
Predsednica sekcije menedžerk meni, da z neuravnoteženostjo vodstev izgubljajo podjetja, posledično pa tudi gospodarstvo in družba kot celota. Prepričana je, da bi bilo treba sprejeti ukrepe, ki bi pomagali ženskam do vodilnih položajev. Med ukrepi v tej smeri je sklep upravnega odbora Združenja Manager, s katerim so podprli prizadevanja sekcije menedžerk pri pripravi spodbud oz. zakonskih sprememb za izboljšanje ravnotežja zastopanosti spolov na najvišjih pozicijah v gospodarstvu.
Da se večji delež zaposlenih žensk izplača tudi finančno, dokazuje tudi letošnja raziskava revizijske družbe Pricewaterhousecoopers (PwC). Ta je ugotavljala zastopanost in blaginjo žensk na delovnem mestu, Slovenija pa je v primerjavi z lanskim letom pridobila eno mesto in se med 33 državami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) uvrstila na visoko četrto mesto.
Na prvih treh mestih so Islandija, Švedska in Nova Zelandija. Največji angleško govoreči gospodarstvi, Velika Britanija in ZDA, sta se uvrstili na 13. in 23. mesto, pri čemer so v PwC izpostavili, da so ZDA od leta 2000 izgubile 14. mest. PwC je še ugotovil, da bi države OECD, če bi dvignile delež na raven Švedske, kjer je delež žensk v upravnih odborih 38-odstoten, skupaj lahko povečale bruto domači proizvod za več kot 6000 milijard dolarjev.