Analize Evropskega inštituta za enakost spolov (EIGE) kažejo, da je bil delež žensk na vodstvenih položajih največjih družb, ki kotirajo na borzi, v Sloveniji leta 2017 20,6-odstoten, leta 2016 19-odstoten, leta 2015 pa 22,9-odstoten. "To pa je še precej daleč od cilja 40 odstotkov do leta 2020, ki ga je leta 2013 v predlogu evropske direktive podala takratna evropska komisarka Viviane Reding," so izpostavili v Združenju Manager.

"Diplomantk je kar 58 odstotkov in so na začetku kariere po deležu izenačene z moškimi kolegi, nato se škarje na široko razprejo. Med izvršnimi direktoricami jih najdemo komaj 20 odstotkov in samo pet odstotkov jih zaseda mesto predsednice uprave," je izpostavila. Neuravnoteženost med spoloma na mestih odločanja je ogromna, je še dejala in opozorila na podatke Svetovnega gospodarskega foruma (WEF), da bomo ob trenutni hitrosti za premostitev vrzeli med spoloma potrebovali 100 let.

Predsednica sekcije menedžerk meni, da z neuravnoteženostjo vodstev izgubljajo podjetja, posledično pa tudi gospodarstvo in družba kot celota. Prepričana je, da bi bilo treba sprejeti ukrepe, ki bi pomagali ženskam do vodilnih položajev. Med ukrepi v tej smeri je sklep upravnega odbora Združenja Manager, s katerim so podprli prizadevanja sekcije menedžerk pri pripravi spodbud oz. zakonskih sprememb za izboljšanje ravnotežja zastopanosti spolov na najvišjih pozicijah v gospodarstvu.

Na prvih treh mestih so Islandija, Švedska in Nova Zelandija. Največji angleško govoreči gospodarstvi, Velika Britanija in ZDA, sta se uvrstili na 13. in 23. mesto, pri čemer so v PwC izpostavili, da so ZDA od leta 2000 izgubile 14. mest. PwC je še ugotovil, da bi države OECD, če bi dvignile delež na raven Švedske, kjer je delež žensk v upravnih odborih 38-odstoten, skupaj lahko povečale bruto domači proizvod za več kot 6000 milijard dolarjev.