ŽELIMO GOSTE, KI JIM NI PROBLEM PLAČATI VIŠJE TAKSE: Trd oreh v parlamentarni proceduri

Slovenija

Slovenski turizem bi lahko že letos presegel mejo 12 milijonov ustvarjenih prenočitev. So pa pred panogo številni izzivi, turistični ponudniki izpostavljajo predvsem kadre in infrastrukturo. Z dvigom turistične takse se medtem strinjajo, je bilo slišati na srečanju Deloitte Private kluba v Ljubljani.

Letošnje leto bo po številu fizičnih kazalnikov - ustvarjenih prihodov in prenočitev - za slovenski turizem četrto zapored rekordno, je na dogodku, ki se je osredotočal na novo slovensko turistično strategijo, poudarila direktorica Slovenske turistične organizacije (STO) Maja Pak. "Lani smo presegli 11 milijonov prenočitev, letos bomo predvidoma presegli 12 milijonov. Na strani turistov smo imeli v prvih devetih mesecih 18-odstotno rast. Izboljševati so se začeli tudi finančni kazalniki, izboljšuje se zasedenost," je naštela.

Na drugi strani so pred slovenskim turizmom številni izzivi; Pakova je med drugim izpostavila prenizko potrošnjo turistov ter zelo nizke povprečne prihodke na hotelsko sobo. Prav tako se je pogovor dotaknil občasne prezasedenosti posamičnih destinacij. Tukaj je Pakova poudarila pomen destinacijskega menedžmenta, pri čemer morajo glavno vlogo odigrati destinacije same.

Produkti višje dodane vrednosti

Direktorica Turizma Ljubljana Petra Stušek je menila, da mora destinacija usmerjati gosta h kakovostni ponudbi. "Čas egalitarnosti je davno mimo," je poudarila, zato nacionalna in destinacijska organizacija ne bi smeli enako promovirati vseh, ampak izpostaviti najboljše. Hkrati pa je po njenem naloga destinacijskih organizacij izobraževanje, spodbujanje razvoja in pomoč pri ustvarjanju produktov višje dodane vrednosti.

Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je v razpravi med drugim izrazil prepričanje, da se je na področju infrastrukture letos že začelo premikati. "Ministrstvo za infrastrukturo bo enormno več vlagalo v cestno omrežje," je dejal, prihodnje leto se nam končno obeta železniška povezava z Italijo.

V pogovoru so sodelovali tudi ustvarjalci nekaterih uspešnejših slovenskih turističnih zgodb. Direktor Postojnske jame Marjan Batagelj je tako poudaril, da je njihova strategija strnjena v enem stavku: "Delamo, kar je dobro za gosta in za jamo." Razlog za uspeh Postojnske jame vidi v zadovoljstvu obiskovalcev: "Od ust do ust se širi dober glas, vsi finančni kazalci pa so posledica tega."

Prav tako je zavrnil očitke o domnevno prenatrpanih destinacijah. Kot je poudaril, v Postojnski jami s pomočjo algoritma z več kot 96-odstotno natančnostjo napovedujejo dnevni obisk. Po njegovih besedah bi vsaka destinacija potrebovala tako orodje, saj če ne veš, koga in kdaj pričakuješ, ne moreš načrtovati in upravljati. "Tisti, ki pravijo, da so imeli preveč gostov, niso bili pripravljeni," je prepričan Batagelj.

Da nikoli ne odvračajo nobenega gosta, je poudaril pomočnik direktorja RTC Krvavec Uroš Zupan. Zimsko gnečo so z organizacijskimi ukrepi v zadnjih letih umirili, poleti pa so še daleč od prezasedenosti, je povedal. Kot "problem" je izpostavil sodelovanje z lokalno turistično organizacijo, je pa poudaril, da zato na promociji veliko delajo sami.

Govorci so med drugim izpostavili tudi težave s kadri v turizmu. Kot je poudaril Valter Kramar iz Hiše Franko, je v turistični sezoni v praksi težko dobiti dobrega natakarja ali kuharja. Sami si pomagajo tudi s tujim kadrom - letos so imeli tri tujce v strežbi in do 10 v kuhinji. Kramar je med drugim izpostavil potrebo po spremembah v šolskem sistemu, med drugim je izpostavil idejo vzpostavitve butične gostinske šole, ki bi pritegnila tudi osnovnošolske odličnjake.

Problem "sezonskosti"

Bogdan Capuder iz Garden Village Bled je medtem predlagal načrtno promocijo kadrov v gostinstvu in turizmu, na primer s promocijskim spotom. "Otroke moramo za ta poklic navdušiti že v osnovni šoli," je izpostavil. Velik problem kadrov v turizmu je tudi sezonskost, zato bi država lahko priskočila na pomoč z bolj fleksibilno delovno zakonodajo, je dodal Zupan.

Prav tako so bili govorci precej kritični do infrastrukture, ki jo mora zagotavljati država. V kobariških Nebesih so tako sami gradili vodovod in premikali električni transformator, do njih vodi cesta iz časov prve svetovne vojne, je naštela Maja Roš. "Naše železniške povezave, povezava z ljubljanskim letališčem niso petzvezdične," se je strinjal Capuder.

Pogovor je tekel tudi o predlaganem zvišanju turistične takse, ki ga govorci soglasno podpirajo. "Če imamo najvišjo turistično takso 1,20 evra, to največ pove o tem, koliko se sami cenimo. Prav je, da se taksa zviša," je menila Stuškova. "Želimo si gosta, ki mu ne bo problem plačati tri evre na dan" ob zavedanju, da za to dobi boljšo storitev," je dodala Roševa. Počivalšek je sicer izrazil prepričanje, da bo ta točka še "trd oreh" pri potovanju novega zakona o spodbujanju razvoja turizma skozi parlamentarno proceduro.

Deli novico:

Štajerc  |  30 .11. 2017 ob  11: 31
Mater mi boste zaračunali dopust da bom moral v mariboru delat po 12 ur na dan da si bom lahko privoščil 5 dnevne počitnice na slovenski obali sram naj vas bo bom pa odšel z družino na hrvaško obalo imajo vsaj spodobne zabave zvečer za razliko od naših obalnih mest sardelce pa strežejo vse povsod
Točka Razno |  29 .11. 2017 ob  16: 28
Očitno je lep del "poznavalcev" turizma še vedno precej nerazgledan, da ne rečem foteljašev, ki imajo izlet v Ljubljano ali Maribor med največjimi turističnimi referencami. Prepotoval sem lep del sveta in moram priznati, da mi na pamet ni nikoli prišlo, da bi se ubadal z višino turistične taxe. Vedno gledaš skupni strošek nočitve in si na podlagi tega narediš aranžma. Pri 200, 300, 400, 500 evrih na noč, kot so običajno dokaj spodobne sobe v normalni državi, je povsem nerelevantno, ali je turistična taksa 1, 2 ali celo 5 evrov. Zato se mi zdi tudi ta debata precej deplasirana in kaže predvsem na to, da je čas, da se politika preneha ukvarjati s strokovnimi vprašanji in jih prepusti stroki. Pri tem pa je dejansko treba s prstom pokazati na glavni problem turistične takse, ki je v tem, da se porablja nenamensko. To pobašejo proračuni ali lokalne turistične organizacije, ki si s temi sredstvi zelo pogosto izplačujejo plače in nagrade v okviru nepotrebne javne službe ali agencije. Ni vedno tako, je pa pogosto. Imamo en čisto paradoksalen primer. Piranska občina pobere največ iz turistične takse, ob tem, da je njena turistična organizacija invalidna in je mesto dejansko ostalo v 80 letih prejšnjega stoletja. Po drugi strani imate koprsko turistično organizacijo, ki je daleč najbolj aktivna v regiji, čeprav je v Kopru izplen iz turistične takse logično manjši. Tudi investicije teh dveh občin so premo nesorazmerne s prihodki iz turizma. Zato je Koper na dobri poti, da postane priljubljena turistična destinacija, ko bo zgrajen hotel, nove plaže, morda marina... Tudi Ljubljana je lep primer pametnega investiranja v turizem. To je čisti denar, ki pride v našo državo. Na zadnje pa ne pozabimo sužnjelastniškega odnosa turističnih podjetij do svojih zaposlenih. S tem bi se morala ukvarjati država!
rtv |  29 .11. 2017 ob  15: 50
Tuji turisti naj vplacajo takso odvisno od visine prihodkov.
G |  29 .11. 2017 ob  15: 23
Nova taksa je prevelika, max 2 eura vse skupaj.