Tudi po umiritvi epidemije novega koronavirusa, ko bodo v zdravstvu spet izvajali storitve, ne bo več tako kot prej. Glede na napovedi namreč novi koronavirus ne bo kar izginil, ampak je že jeseni pričakovati nov val. To bo terjalo drugačno obravnavo bolnikov, več zaščitne opreme, drugačno razporejanje bolnikov, je na današnjem spletnem pogovoru, ki ga je organizirala ljubljanska ekonomska fakulteta, opozoril prvi mož Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Marjan Sušelj. "Zdravstvo bo zaradi epidemije dražje," je poudaril.

Direktor Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik Aleš Rozman je opomnil, da sta zdravstvo in dolgotrajna oskrba starostnikov že prej delovala na robu, veliko je bilo improvizacije, rezerv ni. Razmere v domovih za starejše so po njegovi oceni iz zadnjega meseca še bistveno slabše kot v zdravstvu.

Ocenil je, da se bo brez velikega vložka proračunskih sredstev v zdravstvo izkazalo, da je epidemija "le še zadnji žebelj v našo krsto". Investicij v zdravstveno infrastrukturo je bilo namreč v zadnjih desetletjih zelo malo. Kot primer je izpostavil, da so vsi objekti na Golniku tako stari, da niso niti potresno varni.

Rozman je med drugim izpostavil velike težave na področju dolgotrajne oskrbe. Domove za starejše je ocenil kot tempirano bombo. Izpostavil je, da je v domovih na Gorenjskem 1500 postelj, Golnik, ki je v času epidemije covid bolnišnica za to območje, pa ima največ 80 postelj za covid bolnike. "V domovih ni kadra, nevešči so dela v takih pogojih, uporabe zaščitne opreme, namenjeni so oskrbi starostnikov brez bolezni, navajeni, da če je kaj narobe, pošljejo bolnika naprej," je razmere orisal Rozman.

Kot je dejal, bi sicer iz domov za starejše radi naredili negovalne bolnišnice, a brez ustreznega kadra to ne gre.

Petra Došenović Bonča z Ekonomske fakultete pa je izpostavila še nekatere težave, ki jih je epidemija covida-19 dodatno razgalila. Glede čakalnih dob je poudarila, da problem ni samo to, da ni dovolj denarja. "Ključen dejavnik čakalnih dob je, da nimamo dovolj kapacitet. V takšnih razmerah je zdravstveni sistem še toliko bolj ranljiv, ker ni zmožen nadomestiti izpada neopravljenega programa med pandemijo," je opozorila.

Kot je ugotavljala Došenovič Bonča, je vzrok za čakalne dobe lahko tudi, da so v Sloveniji neusklajene struktura košarice pravic in potrebe prebivalstva. "Ta kriza je lepa priložnost, da se tega premisleka resno lotimo," je ocenila.

Tudi Sušelj je mnenja, da bo sedanja globoka koronska kriza prinesla zahteve po bistveni prilagoditvi zdravstvenega sistema. "Treba bo revidirati načine zdravljenja, razmisliti, katere storitve so manj pomembne za ljudi. /.../ Če bodo strokovnjaki v svojem delovniku uspeli narediti pol manj kot doslej, bo treba temeljito premisliti, katere storitve so nepotrebne in katere lahko bolje opravimo. Predvsem pa bomo morali razmisliti o umiku določenih pravic iz javnih sredstev, da se bo ta denar namenilo za ključne tiste storitve za zdravje ljudi, ki so preveliko breme, da bi jih obesili na zasebni žep. To debato bo treba pospešeno izvajati v naslednjih tednih in mesecih," je opozoril prvi mož ZZZS, ki stavi tudi na informatizacijo.