Doc. dr. Mladen Gasparini, dr. med.

Prvotni namen dogodka Znanje za zdravje je bil narediti 'kongres o srčno-žilnem zdravju', ki bi bil namenjen splošni populaciji. Organizatorji so izbrali javno dostopni prostor - Taverno v Kopru, kjer so se na odru zvrstili eminentni strokovnjaki in predavali o najrazličnejših temah povezanimi z boleznimi srca in ožilja. Ob tem so pri mimoidočih izvajali številne meritve dejavnikov tveganja za aterosklerozo in kazalnikov telesne pripravljenosti.

"Po nekaj letih take zasnove smo ugotovili, da imajo ljudje zelo radi, da se jim zdravje 'izmeri'. Zato smo po vaseh v okolici Kopra organizirali meritve različnih pokazateljev srčno-žilnega zdravja in fizične kondicije ter s tem skušali ljudi spodbuditi k zavedanju o kazalnikih, ki predstavljajo tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni," se spominja doc. dr. Mladen Gasparini.

Nato so se preselili v koprsko gledališče in skušali ljudi pritegniti na srečanje s pomočjo gledališke igre z zdravstveno vsebino, ki ji je nato sledil pogovor s politiki, novinarji, zdravniki, kineziologi, psihologi in drugimi strokovnjaki, ki so kakorkoli sooblikovali ali ocenjevali naš zdravstveni sistem.

V zadnjih letih se ponovno vračajo na ulice in z zanimivimi javnimi tribunami skušajo ponuditi odgovore na pereča zdravstvena vprašanja. "Ves čas skratka iščemo formulo, s katero bi čim več ljudi pritegnili, da mimogrede vsrkajo znanje, ki so ga strokovnjaki pridobili skozi dolga leta dela na področju krepitve srčno-žilnega zdravja in življenjskega sloga," pravi strokovnjak.

Letos se bodo na dogodku dotaknili zelo aktualnih tematik kot so: demenca, debelost, prehrana, kajenje, telesna aktivnost in dolgost življenja. Skušali bodo razjasniti nekatere resnice in zmote, ki se pojavljajo v zvezi s temi tematikami, zato so predavanja zastavili kot: "Ali je res, da...".

V letošnjem letu je bila denimo objavljena študija, ki je končala na naslovnicah svetovnih časopisov in v kateri so avtorji navajali, da ni dokazov, da bi bilo uživanje rdečega mesa škodljivo. Do sedaj je namreč veljalo, da je uživanje rdečega mesa povezano z večjim tveganjem za nastanek srčno žilnih-bolezni in raka. Da bi odgovorili na to dilemo so med govornike vključili strokovnjakinjo za prehrano, ki bo skušala odgovoriti na vprašanje, ali je rdeče meso res škodljivo.

Gasparini pa bo v svojem predavanju razjasnil dilemo, ali so za debelost res krivi naši starši. Debelost je v razvitem, vse bolj pa tudi v nerazvitem, svetu dobila razsežnosti epidemije. Ocenjuje se, da je na svetu že okoli 650 milijonov debelih ljudi, število pa se je v zadnjih desetih letih povečalo za 50 odstotkov.

V Sloveniji ima prekomerno telesno težo vsak drugi odrasli, vsak peti pa je predebel. Prekomerno težo ima tudi četrtina otrok. "Nas mora to skrbeti? Kaj je k temu najbolj pripomoglo: geni, virusi, okolje, starši, šola, industrija?" se sprašuje strokovnjak. Beseda bo tekla tudi o tem, da gre pri debelosti za bolezen presnove in ne za kakšno nravstveno lastnost človeka. "Pogovarjali se bomo o tem, kateri dejavniki privedejo do debelosti, kako sploh ocenimo debelost, katere so njene posledice in kako jih lahko odpravimo s pomočjo ustrezne prehrane, gibanja ali celo operacije," pojasnjuje.

Gasparini ocenjuje še, da se organizatorji dogodka zavedajo, da so njihovi cilji zastavljeni dolgoročno. Tako kot opozarjanje o globalnem segrevanju, onesnaževanju ali izumiranju vrst, je tudi na področju preventive srčno-žilnih bolezni potrebno ves čas širiti lahko dostopne, razumljive, realne in verodostojne informacije, ki jih po možnosti vsakič ponudiš v nekoliko drugačni obliki, da se človek nanje ne 'navadi' in ga tako ne motivirajo več, da bi kaj ukrenil v tej smeri. 

"Najbrž je eno velikih vprašanj sodobne družbe, kako motivirati posameznika (za karkoli). Mi skušamo najti svojo pot, ki ji bomo predvidoma v naslednjem letu dodali tudi 'digitalne' razsežnosti, kar pomeni hitro in široko mrežo za širjenje tovrstnih informacij," še dodaja.