Terase doslej niso bile v uporabi, za nekatere programe pa so morali najemati zunanje prostore. Od načrtovanja stavbe pred četrt stoletja so se namreč prostorske zahteve povečale, med drugim zaradi uvedbe referenčnih ambulant in novih programov, standardov ter opreme.

Že izvirni načrt je predvideval možnost nadgradnje in občina Izola kot lastnica stavbe se je odločila izkoristiti to možnost. Lani je na razpisu ministrstva za zdravje pridobila 400.000 evrov nepovratnih sredstev, iz proračuna pa je prispevala približno 600.000 evrov.

Z novimi prostori so lahko nadgradili zdravstveno-vzgojne vsebine centra za krepitev zdravja, v katerem delajo dva psihologa, dietetik, dve diplomirani medicinski sestri, kineziolog in fizioterapevt. Dosedanje prostore centra za krepitev zdravja bodo uporabili za dejavnost družinske medicine.

Obnova je sicer trajala nekaj mesecev dlje, kot so napovedovali. Zaradi pomanjkljivosti statičnega projekta in neustreznega strelovoda so morali opraviti nepredvidena dela.

Nova pridobitev ne bo povsem rešila prostorske stiske, vsaj v domu pa bodo lažje zadihali, je ocenil vodja planske, nabavne, administrativne in informacijske službe v Zdravstvenem domu Izola Aleksander Krebelj. Z občino snujejo predloge za rešitev težav z reševalno postajo, arhivom, laboratorijem in upravnimi prostori, je pojasnil.

V reševalni postaji je po njegovih besedah nujno dograditi garderobe, dozidati prostore za izobraževanje, administracijo in počitek, razširiti garažo in skladišče opreme. Arhiv je zdaj v povsem neprimernih dotrajanih stanovanjskih prostorih. Za dokumente, ki jih mora zdravstveni dom po predpisih hraniti, bi potrebovali približno 150 kvadratnih metrov površine. Po Krebljevih besedah bi bilo smotrno arhiv umestiti v sklop razširitve reševalne postaje.

Za pridobitev dodatnih prostorov za zdravstveno dejavnost so občini predlagali nov nadzidek obstoječe stavbe, kamor bi preselili pisarne. Tako bi omogočili dodaten program družinske medicine, za katerega imajo že zdaj dovolj pacientov.

V vodstvu zdravstvenega doma sicer stanje zdravstvenega varstva v občini ocenjujejo kot dobro. V zadnjem času so med drugim pridobili dve družinski zdravnici, pediatrinjo, klinično psihologinjo in dodatno referenčno ambulanto. Pacientov je sicer še vedno več od zmogljivosti. Krebelj je poudaril, da kljub temu poleti ob finančni pomoči občine organizirajo še dve turistični ambulanti in reševalce na kolesu.