Datum je bil določen že pred časom. 1. maj 2015 bo dan, ko bodo med Slovenijo in Hrvaško padle meje, ker bo ta vstopila v Schengen, meje območja pa se bodo premaknile s slovenske južne, na hrvaško zunanjo mejo. Hrvaški minister notranje zadeve Ranko Ostojič je optimist, saj je prepričan, da bo državi uspelo držati obljubljene roke. Prav padec meje je tisti, ki daje državljanom občutek povezanosti z ostalimi narodi in je nasploh največja sprememba, ki jo ljudje občutijo. 

Vsekakor je naloga, ki čaka Hrvaško precej zahtevna. Skrbeti bodo morali za zunanjo meje Schengena, ki bo hkrati tudi meja evropske unije. Gre za 1000 kilometrov meje s Srbijo, Črno Goro ter Bosno in Hercegovino, skupno ima 88 mejnih prehodov. Za vzpostavitev sistema je Evropska unija Hrvaški namenila 120 milijonov evrov, kar skupno ne zadostuje, država, ki ima že tako prazne blagajne pa nima svojih virov za financiranje tako zahtevnega aparata. Težava je tudi v še nedorečenih mejnih vprašanjih, ki jih nimajo le s Slovenijo, ampak tudi s Srbijo in BiH.

Padec meja bo še bolj povezal Istro

Po drugi strani, pa ne glede na odprto arbitražo mejne kontrole med Slovenijo in Hrvaško ne bo več. Od Hotize do Piranskega zaliva. Zadevo bo zelo čutiti prav v Istri, kjer poleti zagotovo ne bo več tistih večkilometerskih gneč, poleg tega bodo mesta, kot so Umag, Poreč, Novigrad, kamor prebivalci slovenske Istre najbrž še raje zahajali.