Kot so povedali v Obalnem zavetišču za živali v Kopru, pričakujejo, da bo med javno razpravo vendarle prišlo do občutnejših sprememb na bolje, predvsem pri višini dodeljenih sredstev. Menijo, da se prav vsi deležniki te javne razprave strinjajo, da je ta predlog nujno potreben večjih dodelav.

"Znižanje sredstev za oskrbo živali za nas pomeni dodaten finančni izpad pri poslovanju zavetišča. Že sedaj pa komaj shajamo s sredstvi, ki nam jih namenijo štiri obalne občine Koper, Izola, Piran in Ankaran. Kot obstoječi upravljavec Obalnega zavetišča za zapuščene živali, bomo morali temeljito premisliti o prijavi na naslednje pozive za upravljavca, če bodo predlagani pogoji sprejeti," so dejali v koprskem zavetišču.

Za zavetišče Horjul bi bilo zdržno plačevanje po ceniku, ki ga imajo zavetišča, vse ostalo vodi v še več prosjačenja za donacije. Ali se to izide ali ne, je nemogoče napovedati, so povedali v zavetišču.

Zavetišči sta tudi opozorili, da je kmetijsko ministrstvo predlog pravilnika pripravilo brez posvetovanja z njimi.

Na kmetijskem ministrstvu so povedali, da bodo dejanske cene dnevne oskrbe jasne po zaključku javne razprave glede omenjenega pravilnika.

Navedli so tudi, da predlog pravilnika določa merila za izračun stroškov dnevne oskrbe za pse in mačke, ki se plačujejo iz državnega proračuna za živali po 120 dneh bivanja v zavetišču. Zavetišča pa bodo po sprejemu pravilnika oblikovala cene dnevne oskrbe na podlagi teh meril. V pravilniku so določene tudi začasne cene hrane in vode do potrditve cen dnevne oskrbe. Začasne cene so zaradi spodbujanja hitrega sprejema cenika nižje od normativov in veljajo samo do potrditve cenika, ki ga predlagajo zavetišča, s strani Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Ceniki, ki so bili začasno sprejeti do sprejetja pravilnika in na podlagi katerih se trenutno krijejo stroški oskrbe živali, se od zavetišča do zavetišča razlikujejo. Višina oskrbe se giblje od osem do 20,16 evra za psa na dan in od 4,60 do 10 evrov za mačko na dan. To pomeni, da lahko na primer za oskrbo večjega psa zavetišče mesečno dobi več kot 600 evrov povračila, so dejali na ministrstvu.

Poudarili so tudi, da se zavetišča financirajo iz različnih virov. Največji del predstavljajo javna sredstva iz občinskih proračunov. Če gre za društvo, ki deluje v javnem interesu, se lahko zavetišče financira tudi iz državnega proračuna. Zavetišče posvojiteljem zaračuna pavšal za posvojitev, za oddane lastniške živali pa stroške v obliki pavšala krije dotedanji lastnik. Vsa zavetišča imajo po zakonu o zaščiti živali možnost pridobivati sredstva z raznimi dodatnimi aktivnostmi za zbiranje sponzorskih sredstev in donacij.

"V preteklosti je bilo veliko kritik na račun ustvarjanja dobička zavetišč s strani društev za zaščito živali, ki so menila, da bi morala biti zavetišča prvenstveno v funkciji dobrobiti živali, in ne v funkciji ekonomskega subjekta. Predvsem je pomembno, da ne smemo dopustiti, da bi zaradi finančnih ugodnosti, ki bi jih predstavljali prihodki iz državnega proračuna, zavetišča postala zbirališče živali, ker bi to s strani dobrobiti živali potem pomenilo ravno nasprotni učinek od želenega," so še navedli na kmetijskem ministrstvu.

Kmetijska ministrica Irena Šinko pa je konec januarja ob robu zasedanju kmetijskih ministrov članic EU v Bruslju spomnila, da zakon o zaščiti živali pravi, da se ne krijejo vsi stroški, ampak stroški za hrano, vodo ter veterinarsko oskrbo. V tem pravilniku so po njenih besedah dejansko določena merila, na kakšen način se bodo te cene vzpostavile in za to prehodno obdobje začasna cena, ki je sprejemljiva.

"Torej cene, ki pa so doslej za oskrbni dan znašale nekje okrog 28 evrov, niso ustrezne in bomo morali doseči nek kompromis. Zavetišča pa se bodo morala tega zavedati. Pomembno je, da živali v zavetiščih čim prej najdejo svojega novega lastnika oz. skrbnika, kajti na ta način bodo imele živali dobrobit, ne da bodo v tistih malih boksih v zavetišču," je dejala Šinko. Dodala je, da bodo ocenili, kakšne so najbolj primerne cene oskrbe živali.