Kot so sklenili sodniki, mora Slovenija materi plačati 7000 evrov in otrokom skupno 20.000 evrov za nepremoženjsko škodo, vsem pritožnikom skupaj pa še 7.000 evrov in dodatno materi še 2.500 evrov za vse stroške. Gre za odmeven primer odvzema treh otrok materi v mučnem postopku marca 2020, ki so ga javno razkrili mediji. Tožbo proti Sloveniji je na ESČP v svojem imenu in v imenu otrok vložila mati.

Po ločitvi leta 2018 se starša treh otrok nista mogla dogovoriti glede skrbništva in stikov z otroki. Čeprav je bila mati glavna skrbnica otrok, je bilo očetu leta 2019 dodeljeno začasno skrbništvo nad otroki, ker je mati ovirala stike med otroki in njihovim očetom, je razvidno iz sporočila sodišča. Otroke je nato izvršitelj v večurnem postopku, pri katerem so bili navzoči tudi policisti in socialni delavci, na silo odvzel materi.

Sledili so različni postopki glede urejanja skrbništva in pravice do stikov, otroci pa so po namestitvi k očetu večkrat skušali pobegniti, da bi se vrnili k materi. Ta je imela med marcem in avgustom 2020 odrejeno prepoved stikov z otroki, stike so ji kasneje prepovedali tudi avgusta 2022, a je bila ta odločitev julija 2023 po pritožbi razveljavljena. Konec leta 2023 so nato otroke z začasno odredbo namestili k materi.

Postopke glede skrbništva in stikov je večinoma vodil sodnik, ki mu je bila zadeva dodeljena po odhodu sodnika, ki je bil prvotno zadolžen za primer. Dokončna odločitev o dolgotrajnem skrbništvu in stikih še ni sprejeta, navaja ESČP.

V danes objavljeni sodbi je ESČP soglasno ugotovilo, da je bila materi kršena pravica do poštenega sojenja, tako materi kot otrokom pa tudi pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja. Otrokom je bila ta pravica po ugotovitvah sodišča kršena v povezavi odvzemom materi marca 2020 in ker niso bili zastopani v postopkih urejanja stikov in skrbništva ter zato, ker jim niso bili dovoljeni stiki z materjo. Zaradi slednjega je bila po ugotovitvah ESČP tudi materi kršena pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja.

Sodišče je ugotovilo še, da je predsednik okrožnega sodišča s tem, ko je zadeve pritožnikov dodelil določenemu sodniku, v nasprotju z objektivnimi vnaprej določenimi merili nasprotoval temu, da se zagotovi naključnost pri dodeljevanju primerov. ESČP je ocenilo tudi, da začasni odredbi in sodba o prepovedi stikov med otroki in njihovo materjo niso bile utemeljene in da odvzem otrok materi ni bil podprt z ustreznimi in zadostnimi razlogi. "Še več, nacionalna sodišča niso zagotovila ustreznega zastopanja interesov otrok med postopki urejanja stikov in skrbništva," so zapisali pri ESČP. Eden od sodnikov je podal delno odklonilno ločeno mnenje.

Spomladi 2020 so nekateri slovenski mediji objavili posnetke, iz katerih je razvidno silovito upiranje in jok otrok ob odvzemu materi. Odvzem v navzočnosti socialnega izvršitelja, policistov in socialnih delavk je trajal več ur, pri čemer naj bi izvršitelj postopek želel prekiniti, a naj bi sodnica v telefonskem klicu vztrajala, da izvršbo konča.

Dogajanje je sprožilo številne poizvedbe pravosodnega ministrstva, varuha človekovih pravic in sodnega sveta z vprašanji o časovni dinamiki in drugih vidikih obravnave primera. Nadzor nad primerom sta nato opravili tudi socialna inšpekcija in ljubljansko okrožno sodišče, ki v postopku nista ugotovila nepravilnosti.

Sledila je ustavna pritožba matere, ki pa je ustavni sodniki niso sprejeli v obravnavo oziroma so jo zavrgli, saj so ocenili, da za to ne izpolnjuje zakonskih pogojev.