V Župančičevi ulici v Kopru, točno na pol poti med Prešernovim trgom in Čevljarsko ulico, se nahaja majhna delavnica. Na prvi pogled bi marsikdo mislil, da gre za čevljarstvo. A že malce bolj natančen pogled v vitrine da vedeti, da ne gre za čevljarstvo, ker Samir Šaković ni čevljar. Je namreč izdelovalec obutve. Človek, ki se je lotil obrti, ki je bila razvita pred mnogimi leti, sedaj pa na Obali, pa najbrž tudi v Sloveniji, počasi ugaša. Ker smo napredni? Ne. Zato, ker ni tradicije oblačenja in obuvanja. Svojo srečo bo morda poiskal v bolj razvitih državah, kjer tovrstne umetnike cenijo.
"Zaradi mojih čevljev ljudje mislijo, da sem gej ali zmešan"
Šaković se je izučil za izdelovalca obutve, danes pa lahko pri njem naročite čevlje po izbiri. Lahko točno poveste, kaj želite. Stil, bravo, material, omejitev praktično ni. Če ste brez idej, pa lahko odločanje prepustite mojstru. Dejstvo pa je eno. Nosili boste unikatne čevlje, praktično "odlite" za vašo nogo. Če boste drzni, bodo ti čevlji tudi zelo markantni.
Pa vendar zgodba ni tako romantična. V Sloveniji klesti kriza, ki pa ni glavni razlog, da Šaković resno premišljuje o tem, da bi zapustil Koper in se odpravil nekam, kjer je njegovo delo zares cenjeno. Vabijo ga v Švico, medtem, ko v Sloveniji praktično nima več prihodnosti. "Vse, kar delam, je bolj ali manj za tujino, domačih strank ni. To pa predvsem zaradi tega, ker ni kulture oblačenja in posledično niti obuvanja. Moji čevlji stanejo 350 evrov. Jasno, gre za unikate, delane ročno, z najboljšimi materiali. Zavedam se, da si jih ljudje z nekaj sto evrov plače ne morejo privoščiti. Imamo pa managerje, ki so premožni, ki imajo visoke prejemke, pa se še vedno oblačijo v prevelike obleke in izgledajo kot natakarji v bivši Jugoslaviji," pravi Šaković. Ne razume niti dejstva, da nekateri dajo 100 tisoč evrov za avtomobil, ki je serijske proizvodnje, 350 evrov za ročno izdelane čevlje, ki so unikat, pa se jim zdi preveč zasoljeno.
Kako pa sicer vse skupaj poteka? Ko stranka pride, takoj pove, kaj bi želela. "Ali gre za škornje, čevelj, sandal ali kakšno drugo obuvalo. Nato vzamemo mere, ki so za nas pomembne, in naredimo neke vrste demo model, ki ga lahko vmes na željo stranke še spremenimo. Tedaj tudi pogledamo, da se res lepo "usede" na nogo in šele nato zaključimo z delom," je še pojasnil Šaković.
Sodeloval je tudi z nekaterimi modnimi oblikovalci in poskušal s prodajo v Ljubljani, a tudi tam stanje ni kaj boljše kot v Kopru. Sodeloval je tudi z Visoko šolo za dizajn. "Lahko bi rekel, da sem na nek način oral ledino v Sloveniji in poskušal spremeniti zavest na tem področju, pa mi nekako ni uspelo. Sedaj pa sem prejel ponudbo, da bi šel v Ženevo. Vse, kar bi potreboval, so kovčki. Vse ostalo me čaka tam, pripravljeni pa so poskrbeti tudi za mojo družino. Resno razmišljam, da bi poskusil srečo v tujini," razlaga Šaković. Nenazadnje ima kaj pokazati, saj njegove izdelke nosijo številni zvezdniki, kot sta Dino Merlin in Tony Cetinski, pa tudi hrvaški predsednik Ivo Josipović.
Več iz rubrike Ljudje:
Peter Florjančič, izumitelj, ki navdihuje
Ampak 200 eur za udobje bi dal. Če so udobni. Pa da lahko grem zatežit človeku, ki jih je naredil, če kaj ne štima po nekajtedenski uporabi. To je vredno 200 eur. 350? ne.
Sam ne bi pa govoril okoli, da nosim Tash. Moja angleščina je slaba, bi me razumeli trash in se spraševali zakaj...
Vso srečo