Info zaslon v Kopru pri železniški postaji, ki še deluje

Goran Živec, direktor Vahte je za naš medij dejal, da je podjetje svoje pogodbene obveznosti opravilo. "Pred leti smo se prijavili na razpis, skupno smo postavili osem točk v ruralnem delu koprske občine. S pogodbo, ki smo jo podpisali, smo se zavezali, da bomo skrbeli za obratovanje teh točk vsaj dve leti, za to obdobje smo tudi dobili sredstva. Nato pa bi moral financiranje prevzeti nekdo drug. Kot zasebno podjetje smo kljub temu še skoraj dve leti vzdrževali in financirali omenjene točke, v tem času so potekali pogovori z MOK, da bi oni prevzeli stroške nase. Ker skupnega jezika nismo našli, smo zato vse točke zaprli, ker so za nas predstavljale samo strošek." Živec priznava, da so v preteklosti dobivali sredstva od občine Koper, vendar naj ta ne bi bila povezana s projektom e-točk, ampak naj bi šlo za povsem druge posle.  

Pristojni na MOK pa so nam razkrili nekoliko drugačno plat zgodbe. Miran Rebolj, vodja službe za informacijski sistem, je pojasnil, da je občina res povabila zasebna podjetja, da se prijavijo na evropski razpis, ki namenja sredstva, da se internetna povezava pripelje tudi na ruralna območja To pa so storili zato, ker posamezni subjekt ni mogel kandidirati za postavitev več kot 18 točk, MOK pa je želela, da bi teh bilo več. Tako je podjetje Vahta uspešno kandidiralo in postavilo osem točk. Pogodba je tedaj velevala, da mora posamezna točka delovati vsaj štiri leta, od tega so evropski skladi zagotovili finance za prvi dve leti delovanja. Vahta naj bi drugi dve leti po besedah Živca sama na svoje stroške financirala delovanje e-točk, kar pa na koprski občini zanikajo.

"To ne drži, v dveh letih je občina prispevala kar 60.000 evrov za delovanje teh točk," pravi Rebolj. "Da so točke zaprte, ni naša krivda. Mi jih iz proračuna izven prijavljenega projekta sploh ne smemo financirati, ker bi to bilo protizakonito in diskriminatorno do drugih občanov. Ne smemo nekaterim omogočati brezplačnega interneta, drugim pa ne."

"Cilj projekta je bil, da se spodbudi internetne ponudnike, da  svoje storitve ponudijo tudi v ruralnih delih. Iz tega vidika je bil projekt vsekakor uspešen. Zadeva pa je bila postavljena tako, da po štirih letih postane tržna. Vahta pa tega ne more tržiti, ker nima potrebnih dovoljenj, ki jih potrebuje internetni ponudnik, da lahko trži svoje storitve," pravi Alenka Plahuta, predstojnica urada za splošne zadeve na MOK.

Projekt torej ni zamrl, ker je občina prenehala s financiranjem projekta, saj je bila v to primorana. Zamrl je zato, ker zasebno podjetje, ki je bilo uspešno na razpisu, v štirih letih ni uspelo zadeve postaviti na take temelje, da bi lahko bila tržna, za to pa niti ni imelo ustreznih dovoljenj.