Do dogodka je prišlo v stanovanju, ko je žena v močno opitem stanju napadla in telesno poškodovala moža. Med prepirom ga je najprej opraskala po licu, nato dvakrat udarila s ponvijo, potem pa vzela nož in zamahnila proti njemu. Ob tem ga je zadela v predel dimelj, kjer je poškodovala veno. Zaradi močne krvavitve ga je pri življenju ohranila le hitra zdravniška pomoč.

Na današnjem predobravnavnem naroku je obtožena povedala, da moža, s katerim sta poročena 20 let, ni želela poškodovati, pač je želela le, da bi med prepirom ostal tiho. "Moža ljubim in mu nikoli nisem želela vzeti življenja," je ob priznanju krivde večkrat povedala. Tudi sicer sta v sodni dvorani sedela eden poleg drugega, mož ji je ob celotnem dogajanju pomagal.

Sodnica njenega priznanja ni sprejela, ker je potrebno po njenih besedah določene stvari še razjasniti. Zagovornica obtožene Kati Mininčić je povedala, da so že na koprskem višjem sodišču poskušali prekvalificirati kaznivo dejanje iz poskusa uboja v milejšo obtožbo, v napad s telesno poškodbo. Vendar jim to ni uspelo.

Prav tako pa višji sodniki niso imeli posluha pri predlogu za odpravo hišnega pripora, čeprav je obtožena, ki ji je bil hišni pripor odrejen, ker naj bi bila nevarna za okolico, ves čas pripora tudi redno delala. Mininčić je ob tem poudarila, da je bila mogoče nevarna le možu, vendar se je niti slednji ne boji. To je poudaril tudi v današnjem pričanju za odpravo hišnega pripora.

Za prošnjo po odpravi hišnega pripora, v katerem je obtožena že skoraj pet mesecev, pa je zagovornica prosila tudi zaradi neživljenjskih razmer v stanovanju pri prijateljici, kjer ga prestaja. Čeprav ji za bivanje plačuje najemnino, ji prijateljica postavlja določene pogoje, prav tako nima svoje sobe za spanje.

Državna tožilka Ana Širok Radovanović je nasprotovala ukinitvi hišnega pripora zaradi teže kaznivega dejanja, strinjala pa se je z morebitno spremembo lokacije hišnega pripora. To pa bo težko izvedljivo, je poudarila zagovornica, saj so že pred meseci neuspešno iskali kakšno drugo nastanitev.

Državna tožilka je ob koncu še enkrat zahtevala izločitev sodnice, saj je menila, da je bila z zavrnitvijo priznanja krivde obtoženki povzročena škoda. Z zagovornico sta bili namreč ob priznanju krivde dogovorjeni za kazen, kar pa bo v glavni obravnavi postalo vprašljivo.