Leta 2018 je v 41 evropskih državah zaradi onesnaženega zraka prezgodaj umrlo približno približno 417.000 ljudi, kar je okoli 60.000 manj kot leta 2009, še vedno pa je to izjemno visoka cena za družbo. Prizadene vse, še zlasti pa nosečnice, starejše, otroke in osebe z raznimi boleznimi, je ob predstavitvi poročila poudaril evropski komisar za okolje Virginijus Sinkevičius.

Poročilo sicer kaže, da je leta 2018 šest držav - Bolgarija, Češka, Hrvaška, Italija, Poljska in Romunija - preseglo mejno vrednost EU za koncentracijo drobnih delcev PM2,5. Samo Estonija, Finska, Islandija in Irska so zabeležile nižje koncentracije drobnih delcev od referenčnih vrednosti Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ki so sicer strožje od evropskih.

Evropska agencija za okolje (EEA) v poročilu opozarja, da se mejne vrednosti kakovosti zraka, zakonsko določene na ravni EU, še vedno razlikujejo od referenčnih vrednosti WHO, kar pa namerava Evropska komisija rešiti z revizijo standardov EU v okviru akcijskega načrta za ničelno onesnaževanje.

Poročilo vključuje tudi analizo povezave med pandemijo covida-19 in kakovostjo zraka. Očitno je občutno zmanjšanje onesnaženosti, zlasti v velikih mestih, kot sta Milano in Madrid, je dejal izvršni direktor agencije EEA Hans Bruyninckx. Izpostavil je zavedanje, da je to začasno in da družb in gospodarstev ni mogoče dolgoročno zakleniti, a da vendarle ta trend kaže na to, kaj je mogoče storiti.

Madrid, Španija

Koncentracija dušikovega dioksida (NO2) je v obdobju od 15. marca do konca aprila, ko so države uvajale stroge omejitve za preprečitev širjenja novega koronavirusa, v Barceloni na primer padla za 59 odstotkov, v Madridu za 47 odstotkov, v Milanu za 54 odstotkov, v Marseillu za 49 odstotkov, v Parizu za 30 odstotkov, piše v poročilu.

Barcelona, Španija

V poročilu je tudi poudarjeno, da dolgotrajna izpostavljenost onesnaževalom v zraku povzroča bolezni srca in ožilja ter dihal, za katere je bilo ugotovljeno, da so dejavnik tveganja za smrt pri bolnikih, obolelih za boleznijo covid-19. Vendar vzročna zveza med onesnaženostjo zraka in resnostjo poteka bolezni covid-19 še ni povsem pojasnjena, zato so potrebne nadaljnje epidemiološke raziskave.

Komisar je izpostavil, da je zaradi nespoštovanja evropskih pravil o kakovosti zraka trenutno odprtih 31 pravnih postopkov proti 18 članicam. V petih primerih te vrste je Sodišče EU tudi že presodilo, in sicer je vselej ugotovilo, da članica ni izpolnila svojih obveznosti v skladu z evropsko zakonodajo, je še dodal.