"Na Institutu Jožef Stefan se z raziskavami orožja ne ukvarjamo. Raziskujemo pa vplive različnih procesov, tudi radioaktivnega sevanja, na okolje in zdravje ljudi. Simulacij, kakršne omenjate, ne izvajamo," odgovarjajo. Za ugotavljanje neposrednega vpliva jedrske bombe obstaja poseben program, preko katerega se lahko okvirne posledice na hitro ocenijo, dodajajo na inštitutu, najdete ga na tej povezavi.

"Zahodni del Slovenije bi čutil posledice le v primeru napada na Aviano z najmočnejšo jedrsko bombo, ki so jih kadarkoli izdelali, to je Car bombo. Sicer posledic ne bi čutil," pravijo in dodajajo:

Aviano

"V primeru zahodnih vetrov bi lahko del radioaktivnega oblaka odneslo nad Slovenijo, a bi bila radioaktivnost nenevarna za ljudi. Dandanes je pri razvoju jedrskega orožja tren jedrske bombe manjše moči, to je moč bombe, ki so jo vrgli na Hiroshimo in Nagasaki."

Kot pojasnjujejo na Institutu Jožef Stefan, bi lahko ob hipotezi eksplozije jedrske bombe pričakovali hude psihološke in sociološke posledice, udarni val pa ne bi segel v Slovenijo, "tako, da žrtev ne bi bilo".

"Ob vaših vprašanjih je potrebno izpostaviti, da se dotikajo tako rekoč scenarija o 'koncu sveta' ali vsaj koncu civilizacije, kakršno poznamo. Če bi se jedrska vojna začela, ni nobenega razloga, da bi se končala z napadi na vojaška oporišča. Zato razglabljanje o smrtnosti zaradi jedrskih bomb nima smisla. Ne smemo spregledati tudi dejstva, da Rusija uničuje ukrajinsko energetsko infrastrukturo, ne dotika pa se ukrajinskih jedrskih elektrarn. Ob hipotezi eksplozije jedrske bombe bi bila smrtnost zaradi eksplozij in radioaktivnosti zanemarljiva v primerjavi z vsemi drugimi vzroki, kot so lakota, nedostopnost pitne vode, mraz, razpad zdravstvenega sistema in podobno," zaključujejo na Institutu Jožef Stefan.

Kaj bi lahko vodilo do jedrskega spopada med Natom in Rusijo, pa tudi, kaj neposredna bližina skladišča jedrskih konic Aviano pomeni za našo varnost, smo pred dnevi vprašali nekdanjega evropskega poslanca in poslanca državnega zbora Aurelija Jurija, predsednika Slovenske nacionalne stranke Zmaga Jelinčiča Plemenitega in rednega profesorja na Univerzi na Primorskem Dragana Marušiča. Kaj so povedali, si lahko preberete na tej povezavi.

Olaf Scholz

Medtem ko ukrajinski predsednik Zelenski vztrajno poziva zahodne zaveznike, naj Ukrajini dovolijo z raketami dolgega dosega obstreljevati cilje globoko znotraj Rusije, je nemški kancler Olaf Scholz včeraj dejal, da Berlin ne bo sprostil pravil glede uporabe določenega nemškega orožja. "Tega ne bomo storili in za to imamo dobre razloge," je dejal Scholz. Ukrajina želi nemške manevrirne rakete taurus z dosegom 500 km. ZDA, Velika Britanija in Francija pa so Kijevu že poslale manevrirne rakete z dometom do 300 km.