Kot smo že poročali, piranski občinski svetniki Zadkoviću očitajo prav to, da jim niso predstavili idejne zasnove za protipoplavno zaščito Pirana, čeprav je prišla na občino že pred dvema letoma. Kot je za medije dejal Zadković, tega niso mogli storiti, ker niso imeli "zelene luči".

Svetniki so na zadnji seji, na kateri je bil projekt tudi predstavljen, povsem jasno povedali, da je njihovo nezaupanje posledica slabih izkušenj z infrastrukturnimi posegi v mestu v preteklosti. A so se pripravljeni z avtorji idejnega projekta pogovarjati, pa je za medije povedala predsednica piranske krajevne skupnosti Zora Mužinić.

Piranska občina mora pridobiti gradbeno dovoljenje do konca junija 2023, sicer bodo kohezijska sredstva splavala po vodi. Po idejni zasnovi, ki je bila predstavljena pred dnevi občinskim svetnikom, bi utrdili pomol in zgradili zapornico, rekonstruirali meteorno kanalizacijo, zadrževalnike in črpališča kanalizacije ter dvignili koto obalnega pasu od korena pomola do punte in konca severne promenade, na novo pa bi zložili in preuredili tudi skalomete.

Javna predstavitev v Tartinijevem gledališču

Zadković se je očitno odločil, da bo projekt sedaj predstavil še širši javnosti, zato v torek, 14. junija, ob 17.30 piranska občina organizira v Tartinijevem gledališču javno predstavitev idejne zasnove. O njej bodo spregovorili gradbeni inženir Stanislav Černe, arheolog Mitja Guštin in koordinator za protipoplavno zaščito na piranski občini Zoran Vitorović.

BONUS VIDEO: Goran Lukič o "novodobnem suženjstvu" na Kozini, vložili so kazensko ovadbo

Udeležencem obljubljajo, da bodo na javni predstavitvi izvedeli, da je Piran med vsemi obalnimi mesti najbolj poplavno izpostavljen, da bi moral protipoplavni zid za učinkovito zaščito mesta do leta 2100 biti visok 110 cm, kar je manj od najnižje točke skalometa in da se znamenita piranska veduta s tem ne bo spremenila.

Da bo na osnovi idejnega načrta piranska občina objavila javni natečaj, preko katerega bodo izbrali najboljše rešitve, projekt pa bo v celoti plačan iz kohezijskih evropskih sredstev za okrevanje in odpornost. Seveda je ta sredstva mogoče črpati samo pod pogojem, da Piran do 30. junija 2023 pridobi gradbeno dovoljenje.

Občina Piran: V poštev pridejo samo sistemske rešitve

Po podatkih okoljskega ministrstva iz leta 2018 se je gladina slovenskega morja v zadnjih 10 letih dvignila za 11 cm, voda pa se je segrela za 1,5 stopinje Celzija.

Za zaščito zgodovinskega dela Pirana pridejo v poštev samo sistemske rešitve. Mestno pristanišče je mogoče v času visokih plim in valov izkoristiti kot zbiralnik meteornih vod in zato ni potrebno graditi velikih in dragih zadrževalnih bazenov.

Na Punti je potrebno sanirati mešani kanalizacijski sistem, kjer sedaj prihaja ob večjih nalivih do velikih količin meteornih vod, ki prodirajo iz jaškov na površino in zalijejo velik del Punte. Ob tem pa prihaja do mešanja fekalnih in meteornih vod.

Temeljito prenoviti pa je potrebno za zaščito Pirana tudi glavni pristaniški pomol, ki bi se lahko v prihodnje, zaradi velikega spodjedanja in nastajanja kavern, zrušil sam vase. In vse to je mogoče narediti s 16 milijoni evrov, ki se ponujajo iz evropskih sredstev, ne iz piranskega proračuna.