Adventni venec, ki je razširjen tudi med neverujočimi, je najpogosteje narejen iz zelenja, povezanega v venec, na katerega so pritrjene štiri sveče. Prvo sveča se prižge danes, nato pa vsako nedeljo ena dodatna. Po nedelji, ko gorijo vse sveče, sledi božič.

V času adventa v cerkvi prevladuje vijolična barva. Pri bogoslužjih berejo berila, ki napovedujejo prihod Jezusa, in sporočila o delovanju Janeza Krstnika, ki mu je po navedbah iz Svetega pisma pripravljal pot. V času adventa otroke obišče tudi sveti Miklavž.

Čas adventa, ime je vzeto iz latinske besede adventus, kar pomeni prihod, se pozna tudi v kulinariki. V tem času namreč iz domačih kuhinj in tudi po ulicah zadiši po cimetu, orehih, kuhanem vinu in drugih dobrotah, denimo potici, piškotih in medenjakih. Vse to ponujajo tudi tradicionalni adventni oziroma predbožični sejmi, ki tako pri nas kot v tujini privabijo številne ljudi.

V Evangeličanski cerkvi adventni čas začnejo enako kot v Katoliški cerkvi. Tudi pri njih kot zunanje znamenje adventa naredijo adventni venec.

V Srbski pravoslavni cerkvi pa adventni čas začnejo s postom, vedno 40 dni pred pravoslavnim božičem, ki ga po našem koledarju obeležujejo 7. januarja. Post bodo tako začeli v ponedeljek.