V Srbiji bodo osrednje prireditve na pravoslavno novo leto, ki ga imenujejo tudi Srbsko novo leto ali Julijansko novo leto, potekale v Beogradu. Tam pred mestno ali narodno skupščino običajno pripravijo koncert, opolnoči pa pred cerkvijo sv. Save nebo razsvetli ognjemet. Praznovanja na mestnih trgih pripravijo tudi v nekaterih drugih večjih mestih.

Gostinci na ta dan večinoma ponudijo tradicionalne srbske jedi, kot so čevapčiči, pleskavice in drugo meso na žaru. Poleg postrežejo šobsko solato in pečen krompir s kajmakom. Po polnoči pridejo na mizo tradicionalne sarme. Lani so se po podatkih spletne strani www.novagodina.rs cene za novoletno večerjo v nekaterih najbolj znanih beograjskih hotelih gibale od 30 do 40 evrov, v restavracijah pa od 18 do 25 evrov. Podobne cene imajo gostinci tudi letos.

Večji del pravoslavnih vernikov novo leto praznuje 14. januarja, saj uporabljajo julijanski koledar, ki za našim, gregorijanskim zaostaja za 13 dni. Poleg Srbske pravoslavne cerkve bodo tako opolnoči v novo leto vstopili verniki v Črni gori, Makedoniji, Rusiji, Belorusiji, Ukrajini in Gruziji ter v jeruzalemski, antiohijski, aleksandrijski in carigrajski patriarhiji. Grška, romunska, bolgarska in nekatere manjše pravoslavne cerkve pa so sprejele novi pravoslavni koledar ali Milankovićev koledar, ki je enak gregorijanskemu.

Po popisu prebivalstva iz leta 2002 se je za pripadnike pravoslavne veroizpovedi v Sloveniji izreklo 2,3 odstotka oziroma okoli 45.000 ljudi.