Razmere v centru za odrasle s posebnimi potrebami na Debelem rtiču se vendarle normalizirajo. Starši so z oskrbo varovancev zadovoljni, pogrešajo pa več zaposlenih. Vodja centra Karmen Pucihar pravi, da število zaposlenih ustreza standardom, a priznava, da imajo ob bolniških odsotnostih in 24-urnem varstvu težave z izčrpanostjo.
ZA VAROVANCE CENTRA NA DEBELEM RTIČU DOBRO POSKRBLJENO: Težavo predstavlja obremenitev zaposlenih
Ankaran
Gradnjo Centra slovenske Istre Ankaran, kot se uradno imenuje center na Debelem rtiču, ki je sicer enota Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič (CUDV Draga) so v preteklosti zaznamovali številni zapleti. Po uradnem odprtju 3,5 milijona evrov vredne naložbe februarja letos pa so se morali na Debelem rtiču soočiti še z vrsto konstrukcijskih napak. Kot je pojasnila vodja centra Karmen Pucihar, so konstrukcijske napake, zaradi katerih je zamakalo stavbo, odpravili, ob zagotavljanju 24-urnega varstva in troizmenskem delu pa se soočajo s kadrovskimi težavami.
Prvega novembra so za skupno 24 uporabnikov, od tega 17 v celodnevnem varstvu in sedem v dnevnem varstvu, imeli 19 in pol zaposlitev, od tega štiri medicinske sestre in osem varuhov. Največje pomanjkanje občutijo pri medicinskih sestrah, kar rešujejo z dodatnim zaposlovanjem, vendar postopki sprejemanja in uvajanja novih delavcev niso najhitrejši.
Število zaposlenih zadostuje strokovnim standardom, vendar težave predstavljajo bolniške odsotnosti. To ima skupaj s celodnevnimi delovniki in troizmenskim delom lahko za posledico izčrpanost. Težava je tudi v pomanjkanju določenih kadrov, je ocenila Puciharjeva. Da bi zagotovili nemoteno izvajanje programa, so zagotovili medicinske sestre iz samega centra Draga na Igu in zanje najeli tudi apartma v Ankaranu, da se jim ne bi bilo treba dnevno voziti domov. Po njenem so starši z razmerami v centru zadovoljni, kar je potrdila tudi ena od pobudnic vzpostavitve centra Angela Lampe: "Otroci so čisti, so negovani, so urejeni, lepo je poskrbljeno zanje."
Po drugi strani je Lampetova opozorila, da je v centru premalo kadra, da bi lahko varovance razdelili v več skupin in se jim še bolj ciljno posvečali. Skrbi jo tudi, ker gre za delo s "težko populacijo", ki poteka 24 ur na dan, zato bi brez povečanja števila zaposlenih kdo lahko pregorel.
Lampetova meni, da bi ena od možnih rešitev bila omogočiti koriščenje centra kot dnevnega centra po vzoru varstveno-delovnih centrov. Pogreša tudi večjo fleksibilnost, da bi se starši, ki imajo osebe s posebnimi potrebami doma, lahko obrnili na center denimo takrat, "ko se doma kaj zgodi" oz. ko starši sami ne morejo obvladati situacije.
Puciharjeva pa napoveduje, da se bodo predvidoma že v decembru številčno okrepili in bodo lahko v nočnem času zagotavljali stalno prisotnost dveh oseb namesto le enega varuha oz. medicinskega tehnika, kot je to trenutno.